V ljubljanskem baru SOHO, kjer se razvija čedalje pestrejše glasbeno dogajanje, se je oglasil idrijski kvintet Divje Jezero, ki s svojo mešanico jazz fusiona in progresivnega rocka, navdušuje slovenske glasbene gurmane že deset let. To seveda pomeni, da letos praznujejo deseto obletnico delovanja in za to priložnost so svoj nastop razdelili v dva sklopa. Večina izvedb v prvem delu njihovega nastopa, ki je bil, kar se akustike tiče, ravno prav uglašen, je temeljila na njihovem drugem in obenem aktualnem albumu »Pobeg iz blodnjaka/Escape From the Maze« (2017).
Iz omenjene plošče so v tem večeru odlično razpoloženi fantje iz skupine Divjeg Jezero, ki so med napovedmi posameznih del poskrbeli tudi za kanček zdravega humorja, že takoj na začetku odigrali dve uvodni skladbi in sicer naslovno stvaritev ter »Milano«. Med vrhunce nastopa v baru SOHO je zagotovo sodila izvedba skladbe »Marakeška tržnica«, enega izmed njihovih najboljših dosežkov, kjer so se slišali tudi nekateri ritmični vplivi glasbe z Bližnjega Vzhoda, medtem ko smo lahko občudovali lepo razvito inštrumentalno dinamiko med člani banda.
Četverica glasbenikov je bila skozi celoten večer, ki je bil razdeljen na dva dela s krajšim, vmesnim odmorom, izvrstno razpoložena in to kljub ne preveč številni publiki (situacija se je v primerjavi s stanjem izpred treh let vseeno zaznavno izboljšala). Aleš Golja je tudi tokrat prepričal, da še naprej ostaja izjemno eklektičen kitarist, ki se občasno pozabava tudi s kakšno duhovito improvizacijsko potezo. Njegove kitarske pasaže so se tekoče sprehajale med subtilnostjo in udarnostjo, katere je znotraj glasbe Divjega Jezera moč najti v ravno pravi količini. David Križaj je vmes ves čas skrbno in nadvse uspešno bdel nad svojim električnim klavirjem znamke Rhodes ter zagnano skrbel za simfonične aranžmaje posameznih izvedb.
Med udarne elemente zvočne podobe Divjega Jezera sodi tudi menjavanje obeh saksofonov ter občasna raba klarineta v režiji Tomija Peljhana, ki skrbi za nekatere ključne harmonije in tako je bilo tudi v tem večeru. Še posebno nas je med nastopom v baru SOHO navdušila imenitna ritem naveza med basistom Alenom Bogatajem in bobnarjem Lukom Čibejem, sicer avtorjem večine glasbe in aranžmajev skupine Divje Jezero, ki je vnovič delovala kot podmazana. Med nastop sta oba člena ritem naveze vrinila tudi krajšo skupno solo točko pri čemer se je še posebno zabaval Bogataj na dodatnih tolkalih.
Od starejših del, se pravi iz prvenca »Mestni vrvež« (2015), so Divje Jezero med nastopom v baru SOHO navdušili z izjemnimi verzijami skladb »Nomad« ter »Šnita kruha«, nakar smo v zaključnem delu njihovega nastopa lahko slišali tudi skrajšano priredbo skladbe »Soul Sacrifice«, katero je davnega leta 1969 posnela skupine Santana. Ob tej priložnosti je tudi rahlo zaspana publika postala nekoliko živahnejša. Divje Jezero se sicer večinoma drži izvedb avtorskih del, čeprav so nas v preteklosti že navdušili s koncertno priredbo skladbe »Stratus«, ki pripada legendarnemu Billyu Cobhamu.
V glasbi skupine Divje Jezero je tudi na novih stvaritvah mogoče zaslediti veliko vplivov prog rocka in jazz fusiona sedemdesetih, tudi vplivov slovenskih skupin kot so September in Izvir, pa tudi nekaj vplivov svetovne glasbe ni mogoče preslišati zato so še posebno zanimivi za vse ljubitelje eksperimentalne glasbe iz 'starih dobrih časov'. Seveda pa se ne sramujejo tudi nekaterih sodobnejših zvočnih vplivov, katere tudi ni moč prezreti. Nastop idrijskih inštrumentalnih mojstrov se je zaključil na precej energičen način, s poslovilnimi solo točkami vseh članov zasedbe in povabilom na njihove bodoče koncertne nastope, ki bodo potekali v tem letu.
Divje Jezero so nas med nastopom v baru SOHO navdušili predvsem s svojo dobro razvito muzikalnostjo, dinamiko, uigranostjo ter s smislom za kreiranje kompleksnih, a obenem melodičnih aranžmajev, med katerim so z izrednim žarom odigrali nekatera svoja ključna dela z obeh do sedaj izdanih studijskih albumov. S svojo ljubeznijo do inštrumentalne mešanice prog rocka in jazza s pečatom sedemdesetih predstavljajo enega sila redkih pojavov v domačem glasbenem prostoru, zato je potrebno skupine takšnega kova podpreti ob sleherni priložnosti oziroma kolikor je to mogoče.
na vrh