Dokončno zaprtje kranjskega Trainstationa bi pomenilo veliko izgubo ne le za gorenjsko, temveč za vseslovensko alternativno sceno. Pa ne zgolj glasbeno, saj je delovanje kluba naravnano širše. Zaplete je Kranjčanom na srečo vseh, ki smo preteklosti tako ali drugače obiskovali njihove dogodke, uspelo rešiti, čeprav jih čaka še ogromno dela. A glede na zagnanost in pretekli trud, ki traja že vse od legendarnega Bazena ne dvomim, da jim ne bi uspelo preseči še zadnjih preprek. In nam bodo v prihodnje pripravili še več Metal Weekendov, kot je bil pretekli petek in soboto drugi zaporedni. V dveh dneh je na oder Trainstation SubArta stopilo osem domačih bendov, mi smo v soboto ujeli Sen, Battle X, Hellsword in Extreme Smoke 57.
Prva se je na oder ob devetih pred precej redko posejano publiko zavihtela mlada progresivna death metal zasedba Sen, ki pa ji sobotni večer žal ni stekel najbolj gladko. Punci in fantom praktično nobenega komada ni uspelo odigrati brez (manjših) napak, kar morebiti ne bi bilo tako moteče, če ne bi bilo precejšnji kompleksnosti glasbe zaradi tega še težje slediti. Idej sicer Sen nikakor ne manjka, komade namreč sestavljajo zapletene pasaže, mnoge dinamične spremembe in dobra inštrumentalna podkovanost fantov, ki se očitno napaja iz enih in edinih Death (temu primerno je bila korektno izvedena tudi klasika Flesh And the Power It Holds), spretno pa je v enega izmed komadov vpet celo solo flavte. Zelo suvereno fantom sledi Ninina vokalna izvedba, ki je primerno surova in agresivna, a ji avtoriteto žal podre izgubljenost med daljšimi inštrumentalnimi deli in pavzami, ko ne ve kaj bi sama s sabo in prej daje občutek, da igra v doom in ne death metal bendu. Kljub neprimerni zaključni punk priredbi, ki je bila povsem neumestna pa Sen kažejo velik potencial in z nekaj popravki imamo lahko pred seboj eno bolj obetavnih domačih metal zasedb.
Mnogo bolje se je večer nadaljeval z mariborsko thrash silo Battle X, ki je Kranj udarila s pravo energijsko bombo. Fantje so v začetku letošnjega leta izdali prvenec Imminent Downfall, ki so ga odigrali skoraj v celoti in se izkazali za enega najmočnejših live bendov pri nas. Izvedba je bila namreč vrhunska, kitari dvojca Filip Gornik/Jaka Črešnar sta pestre in premišljene rife streljali v neskončnih rafalih, ritem sekcija pa je grmela temu primerno. Battle X se močno ozirajo po Bay Area thrashu (v prvi vrsti Metallice in Exodus), a to ni moteče, saj njihov thrash zveni iskreno, sveže in prepričljivo, zahvaljujoč odlično Jakovi vokalni izvedbi, ki mu na pravih mestih pomagajo gang vokali (prepričljivo delujejo predvsem v naslovni skladbi albuma za katero so posneli tudi videospot), kar vse skupaj le še poživi. Battle X je zavoljo humornega in samozavestnega frontmena uspelo iz publike spraviti več energije in celo nekaj moshanja, zgolj še piko na i pa je predstavljal rušilno izvedeni Blacklist.
Po dolgem času so se v Kranju vrnili Hellsword in trio je v Trainstationu s svojim old-school black/speed metalom znova brez večjih težav odprl peklenska vrata. Peklenščke je sicer spremljala bolj anemična publika, a Hellsword to ni preveč motilo, saj so Kranj steptali kot Damien svoje varuške. Ljubljanska trojka je ponudila jagodni izbor z EPjev Blasphemy Unchained in Sounding the Seventh Bell, nekaj novih komadov in nekaj zanimivih priredb. Rifaža in solaža Ironfistove kitare je ponovno zarezala v meso mladih devic, medtem kot je ritmična blasfemija Mikea Manslaughterja in Marka Massakra brez usmiljenja teptala po Jebusu. Novi komadi z malce večjo kompleksnostjo obetajo mnogo, čudovito pa so Hellsword presenetili s priredbama, Venom klasiko Witching Hour in punk packarijo GG Allina Bite It You Scum.
Za zelo primeren zaključek drugega metal vikenda v Kranju so poskrbele grind staroste celotnega območja bivše Jugoslavije Extreme Smoke 57, ki pa igrajo kot bend z dvajsetletno zgodovino, temveč z energijo mulcev, ki so šele začeli svojo glasbeno pot. Boco se je na samem začetku opravičil, če bo njegova predstava zaradi utrujenosti morda malce slabša, a ni bilo o tem ne duha ne sluha, slišal se je zgolj njegov gromovit growl, ki je vse do konca krulil brez kančka nihanja v moči. Glasen in čist zvok je iz inštrumentov izvabil prave zvočne tornade, kratke grind poskočnice pa so, kljub pozni uri še zbrano publiko pregazile kot stampedo bivolov. Boco ni bil edini, ki ga je bil oder poln, saj se niso čisto nič nazaj držali niti ostali člani, ob tem pa postregli še z natančnim rifanjem in d-beat ritmiko. Šus so Extreme Smoke 57 ponudili s svojih številnih izdaj, predstavili novi EP Corruption Deteriorates ter za popotnico domov pa poskrbeli z zares energičnim F.O.A.D. nastopom.
na vrh