Drugi

Pretekli četrtek je ekipa RockLinea v Postojni še drugič zapored "stisnila" enega "polfinalnih" večerov natečaja Epic RockLine contest. Tokratno druženje se je po vsebinski plati razraslo v močno kontrastno žanrsko vejevje, najbolj pa je navdušilo pomladansko brstenje starega dobrega heavy metala v režiji bojevitežev Shutdown.

CHILLOUT
V objem večernega dogajanja so nas kot prvi zavrteli Jeseničani ChillOut. Zasedba v osnovi diha po precej predvidljivih notah hard rocka, punktiranega z zvrhano mero melodike, kriza identitete pa jih ob roko na srce precej okornem manevriranju vsake toliko odnese v smeri alternativnega rockerske strežbe. Njihova postojnska ekskurzija je bila svojevrsten test za čute prisotnih, predvsem zahvaljujoč po svoje unikatnim vokalnim karakteristikam Urbana Kolbla, ki niso skoparile s surovo demonstracijo neharmoniziranega petja. Več razlogov za veselje je z bežnim ustvarjanjem vtisa usklajenosti podala kitarska naveza, ki jo je Urban vneto pletel s kolegom Juretom Jamnikom. H komunikativnosti v okviru strunskega gnetenja je opazno prispeval tudi bas Martina Kolbla, katerega ubrane linije so se ob vsej pregovorni bazičnosti izkazale kot dovolj domiselne in duhovite. ChillOut torej pilijo svojevrstno, žal pa na trenutke tudi precej zmedeno in raztrgano glasbeno sliko. Vsekakor je muzikalična podkovanost ob kopici smiselno sestavljenih motivov, katerih potencial je daleč od izkoriščenega, glavni adut zasedbe. Problem pa nastane ob ugotovitvi, da ChillOut bolje zvenijo kot komplet instrumentalistov. Vokalno so namreč padli na celi črti. Poleg tega so fantje nastop izpeljali nekako preveč v krču, brez sevanja prepotrebne energije, kot nekakšni skrušenci, ki se svoje neatraktivnosti zavedajo, po svoje celo bojijo.

SHUTDOWN
Najbolj impresivna prvina Shutdown "cirkusa" se razkriva v obliki energije in odločne odrske igre, ki se ponaša s tistim za mlade zasedbe prepogosto izmuzljivim elementom prepričljivosti. Povedano na kratko, fantje ljubosumno negujejo sposobnost prednosnega izmikanja glavnine za večer rezerviranih simpatij publike. Velika večina te atraktivnosti, ki nesramno požira pozornost tako kritičnega, kot tudi laičnega okoliškega življa, izvira iz (stilsko dodelane) odrske pojave Egzija, vročekrvnega prvega grla zasedbe. Shutdown so v zadnjem letu metamorfirali v vlažne sanje vsake pravoverne heavy metal duše. Gre za omamen zvarek mladostniške energije, drznosti in dobro izpiljene, nalezljive in za ušesa lepljive glasbene profesije, na krilih katere fantje samozavestno korakajo kot junaki nekega že davno minulega obdobja. A očitno še zdaleč ne preminule kulture. Njihova zvočna slika ostaja odeta v tradicionalne heavy metal barve, po dolgem in po čez prešite z epoletami parnega, vselej vzporedno utripajočega kitarskega jurišanja, dokaj elementarne ritem sekcije in prezentabilnega vokala. Že slišano in neštetokrat prežvečeno? Lahko bi celo rekli, da so fantje stoično nošnjo klišejev izpilili do perfekcije, a bi jim s tem delali veliko krivico. Shutdown so več kot le z nostalgijo podmazani curek urina v obraz evolucijskim glasbenim tokovom. So življenjska izkušnja polnomastne heavy metal godbe, ki s pretakanjem mladostniške krvi ne skopari z vlivanjem vitalnosti in karakterja v vene slovenskega heavy metala.

EXSILIUM
Kot zadnja je nastopila ljubljanska poganska/folk black metal zasedba Exsilium, ki je večer prevesili v vode ekstremnejšega metala. Exsilium se po daljši odsotnosti z odrov nanje spet vračajo in se predstavljajo v nekoliko prenovljeni zasedbi, ki suvereno in udarno zavrti kolesje zgodovine v mračnejše čase poganskih plemen. Tako se v družbi benda zavrtimo v agresivnih tonih black metala, ki jih nadgrajujejo elementi folk metala - predvsem z atmosferičnimi klaviaturskimi vložki za katere skrbi klaviaturistka, ki je tokrat nadvse doživeto čupala okrog svojih tastatur. Veliko bolje kot prejšnjič ko je pred svojimi klaviaturami stala precej statično. Vokalist Vargrim uspešno skrbi za neizprosno black metalsko kričanje, ki ga v refrenih pogosto zamenja čist, epski vokal, skoraj v stilu kakšnih Primordial. Čudno sicer izpadejo njegovi vmesni nagovori, ki kažejo na to, da fant živi v nekem svojem svetu, a obenem so tudi Exsilium nek povsem svoj svet. Njihova verzija folk metala je na trenutke predvsem kaotična in shizofrena, a obenem v udarnih in poskočnih komadih najdemo urejenost in zlitje kreativnih energij navdahnjenih od starodavnih slovanskih prednikov.

Besedilo ChillOut in Shutdown: Daniel Pavlica
Besedilo Exsilium: Rok Klemše
Fotografije: Mojca Perdih