Koromač, slovenska vse-instrumentalno-eksperimentalna zasedba iz Vrtojbe, v novejšem času delovanja sekstet s kar dvema bobnarjema v ekipi, s prvencem »Punk Enough?« (RockLine recenzija TUKAJ) in z nastopom v sklopu Domorodnih četrtkov v žepu. Na »večni« Metelkovi.
Brez ustvarjalnih zavor in z žlahtnino neprikrito izzivalne eklektičnosti, jedrnate premise samoniklosti in eksperimentalne izzivalnosti. Tega večera, to je 14.01.2016, je na Metelkovi znova veselo vrelo. V klubu Gromka so Prismojeni profesorji bluesa razprodali špil, kup ljudi je stalo pred klubom in se na ledenem mrazu le čemerno mencali, medtem ko so pametni raje poiskali preostale odprte prostore t tega večera na Metelkovi. Eden takšnih je bil seveda v Gala hali, kjer so tovrstni četrtki namenjeni predstavitvam nadebudnih talentov mladih zasedb z lastno avtorsko glasbo seveda, katere se prebijajo na sceni.
Koromač ni zasedba »od včeraj«. Njeni člani imajo za seboj kilometrino, izkušnje. Skupina nosi vizijo, nosi glasbeni fokus. Koromač so primer skupine, ki si je z razširitvijo članstva ekipe, v mislih imam predvsem dva bobnarja in saksofon, odprla vrata na stežaj k raziskovanju novih in novih glasbenih prostranstev. Lahko jim rečemo ohlapno »jazzcore«, s čimer smiselno združimo glasbeno preteklost skupine, z njenim stanjem sedanjosti. V zvočnih krajinah so Koromač neusmiljeni nihilisti, zvočni teroristi, povsem neprilagojeni tistim »mehkejšim dušam«, ki so »podedovale« krhke mehanoreceptorne organov.
Tako se je vršil tudi koncert skupine v Gala hali. Kakšnih 20. minut do enajste zvečer so se povzpeli na oder in pričeli z »grmenjem«. Kitari držita čvrste riffe, vanje se zaje saksofon, ki ne čemi obvezno v okvirjih kitarskih fraz pač pa večkrat svobodoljubno odpluje v atonalne dimenzije, pri čemer večkrat sproža stanje kaotičnosti. Zvok kitar je hreščav, je masten, je garažen, je v odtenkih še vedno dovolj HCjevski, čeprav so riffi metalsko zasnovani. V občem seštevku smo bili priča silno zanimivemu koncertu, ki ga je zastopal glasbeni derivat absolutnih posebnosti glasbene ekspresije. Skupina je sčasoma pridobila dobrih 100 obiskovalcev povsem na svojo stran. Zlasti v prednjih vrstah so se posamezne gruče obiskovalcev hitro poistovetile z energijo, ki je prihajala z odra ter se ji tako polno predali. Generalno gledano je šlo za izredno uspešen koncertni nastop skupine, s katerim upajmo, da si je posledično razširila bazo svojih glasbenih poznavalcev.
Se pa Koromač razvijajo. Gredo skozi slogovno tranzicijo. V izraznosti ostaja ogromno prostora, ki ga lahko nebzrdano izkoriščajo s svojo zaprisego svobodoljubnemu jamm eksperimentu. Super bi bilo, če bi se skupina zavzela v prihodnje, k poglabljanju eksperimentalno jazzovske do progresivne sfere. Zlasti na točki nadaljnjega optimiziranja izkoristka dveh setov bobnov v postavi. Suma sumarum. Krasna nova glasbena provokacija na obzorju. Vredna preizkušanja!
na vrh