Prišel je tudi čas, ko se snema dokumentarec o slovenskem metalu in hard rocku, kot so ga poznala osemdeseta. No, pa tudi kos sedemdesetih. Denis Brnčič, pogumni nosilec tega projekta, ga bo izpeljal. V vsakem primeru. Ne glede na viharje. Umika ni.
Ker človek težko izprosi danes kakšen dobrodelni »cekin«, pa čeprav gre za tvoj goli entuzijazem, ki posredno bogati kulturno umetniški utrip, v tem primeru naš glasbeni, trše, to je »metalurško« podkovani in z železjem »ozvončkljani«, se lahko zaneseš le na svojo vero, voljo in pogum ter seveda na posluh sočloveka (v kolikor se znajdeš v finančnih neprijetnostih). Da ne dolgovezim. V proračunski mošnji, kolikor jo je bilo sploh razvezane, se je za snemanje dokumentarca znašla finančna luknja, zato so stopile skupaj skupine, ki zastopajo slovenski metal ter hard rock, organizatorji in promotorji ter posebej Orto bara ter organizirali dobrodelni koncert. Vsak, ki je tega večera prispel na »mesto pregrehe«, je prispeval deset evrov, ki se stečejo naravnost na žiro račun, od koder se nadalje črpa denar za uspešno finalizacijo snemanja ter nastanek dokumentarca »Železne stopinje«
Prvoborca »slovenskega težko kovinskega pročelja ne ravno nežnih vonjav«, prava »pobratima« Črt in Matej sta tako, ob standardnih obrazih, ki so dobili v Orto baru že davno tega svoj nočni domicil ter svoje inventarne številke, izbrala (predvsem v žanrskem smislu) na moč prikladen ter živopisan nabor nastopajočih skupin, ki so bile razdeljene na spodnji oder pri kadilnici in zgornji, običajni klubski prostor Orto bara. Osem spodaj, sedem zgoraj. S po dvajsetminutnim repertoarjem. Izmenično. Ujel si lahko torej nastope prav vseh skupin.
In kdo so bili ti pogumni netilci nočnega spokoja in miru, ki so prišli grmeti in rožljati v Orto bar tega večera? Inmate, Morana, Stereo Pollution, Paragrab, Big Bad Wolf, Edge Of Sins, Captain's Morgan's Revenge, Pyroxene, Deep Down Bellow, Partija, Sarcom, Metropolis, Tomcat, Hangar 55 in Necrotik.
Nemara bi si človek želel videti več publike na prizorišču, čeprav so imele nekatere skupine nekoliko več podpore (Pyroxene, Tomcat, Metropolis) in je štel v prvi vrsti žur, dobro razpoloženje, pozitivna energija, brez osredotočanja na to koliko in kdo je kje in kdaj fušal ter kakšen zvok je bil na tem in onem špilu. Vedrina in dobra vibracija. Odklop ob dobri dozi distorziranih decibelov slovenske šole metala in rocka, konkretiziran z pravšnjo zabelo alkoholnih hlapov. Super večer, super klapa, standardni podporniki slovenske metal in rock scene. Glas ljudstva. Na enem mestu. Nekaj malega složnosti smo tega večera pokazali končno tudi Slovenci in če bo treba, bomo podprli tudi naslednji dobrodelni koncert za »Železne stopinje«.
na vrh