Bil je eden tistih izjemno soparnih in vročih dni, ki so se v zaporedju zvrstili v letošnjem juniju. Želja po novi koncertni avanturi, je nadvladala zapeljivo misel na senco in lepo ohlajeni kos lubenice, ki bi jo sicer narekovala mir in spokoj četrtkovega popoldneva. Očitno je zasvojenost z adrenalinom, ki ga sproža kombinacija vožnje in obiskovanja koncertov, pač neizprosna in ne popušča.
Samostojni koncerti v Cerknem sredi delavnega tedna, so navadno redkost. Navadno smo tam na koncertih ob petkih in sobotah. Kakorkoli. Cerkno od Ljubljane ni tako oddaljeno, da ne bi bilo vredno žrtvovati urico vožnje s katero dosežeš to glasbeno svetišča, ležeče pod vznožjem Porezna in njegove skupine vršacev. Nasploh, če tam napovedo svoj nastop imenitni progresivni in jazzrockovski fuzionisti iz Idrije Divje jezero. Skupino smo prestregli že pred tremi tedni v Ljubljani, ko so nastopili v Hostlu Celica, a roko na srce. Gre za izjemno kvalitetno zasedbo, ki je sredi maja letos izdala nov studijski album »Pobeg iz blodnjaka« in katere koncerti dostavljajo vselej polno zadovoljstvo.
Fantje so nastopili na odprtem prizorišču natanko na istem mestu, kjer je stal pred mesecem dni oder na katerem se je odvil že 22. tradicionalni festival Jazz Cerkno. Le, da je bila tokratna odrska konstrukcija za nastop zasedbe Divje jezero znatno manjša, kot tista, ki je spremljala preteklo festivalsko dogajanje.
Divje jezero so skupina, kakršnih v Sloveniji ni. Ustvarjajo in vztrajajo v ohlapni žanrski premisi arhaičnih glasbenih razsežnosti, ki so bila na moč aktualna in komercialno uspešna skozi sedemdeseta, ko so navduševali s svojimi studijskimi in koncertnimi mojstrovinami nepozabni asi jazzrockovske fuzije na čelu z Weather Report, Return to Forever, Billy Cobham, Herbie Hancock, Jeff Beck, Mahavishnu Orchestra in še kom. Divje jezero so lahko na svoje dosežke zelo ponosni. V žepu imajo dva odlična studijska albuma čistokrvne instrumentalne vraže. So namreč izvrstni glasbeniki, ki so prevozili konkretno kilometrino, da so prišli do želene medsebojne »uglasitve« in da so se glasbeno obtesali do te mere, ko so sposobni suvereno razvijati svojo avtorsko izrazno samobitnost oziroma svoj lastni glasbeni artizem. So nenehno navdušujoč konglomerat komponistične kompleksnosti, ki pa ne ponuja »teženja«, ne posega po prijemih avantgardne usekanosti in tako dostavlja v slehernem trenutku občo glasbeno kompaktnost ter dostopnost tudi za manj zahtevne glasbene navdušence.
Fantje so se odlično počutili v Cerknem. Za to je poskrbela izvrstna ekipa dobro uležanega in uigranega organizatorskega osebja, ki je skozi leta spravila k življenju premnogokateri izjemni glasbeni dogodek, z njimi pa se postavlja Cerkno (v kulturnem utripu Slovenije) na svoje mesto, s katerim se jasno oddaljuje od tiste tipske floskule "samo še ene zaspale province slovenskega zemljevida", kjer kraljujeta zvok kravjega zvonca in bitje bližnjega cerkvenega zvona. Nekaj preglavic je fantom sicer povzročala vročina, ki ni ponehala niti v času, ko je sonce že zašlo. Vsak koncert te skupine je svoja zaključena zgodba in občutek je vsaj, kar se moje percepcije njihovih koncertov tiče, da igrajo iz koncerta v koncert, vse bolj in bolj navdušujoče. Kompozicije so stkane »ohlapno«, raziskujoče, z nenadnimi preklopi med motivi, ritmi in vzdušji. Obenem zagotavljajo glasbenikom kvinteta nenehno izjemno bero prostora, v katerem se lahko ti improvizacijsko razmahnejo in razstrelijo. V tem elementu delujejo vsi instrumenti enakovredno in ni občutka, da bi kateri izmed njih nadvladoval drugega. Gre za glasbeno embalažo izvrstnega zvočno izvedbenega ravnovesja razmestitve vseh instrumentalnih gradnikov tako skreirane glasbene krajine.
Tudi ta koncert je bil več kot izvrsten. Bend je v njem predstavil v celoti svoj novi studijski izdelek "Pobeg iz blodnjaka" (2017). Od začetka do konca. V repertoar so dostavili tudi vrhunce studijskega prvenca »Mestni vrvež« (2015) ter zasolil nastop z integracijo prenovljene verzije stare skladbe 2D, ki je nastala še v obdobju, ko so Divje jezero delovali kot trio formata kitara, bobni, bas kitara. V samem finalu so fantje uspeli razviti atmosferični krešendo same koncertne predstave, pa čeprav se je v tem času že čutil blagi »osip« prisotnih. Asfalt in beton sta namreč še naprej nepopustiljivo vročinsko sevala. V vsej neizprosnosti.
Divje jezero so se predstavili tudi v Cerknem, kot izjemno angažiran kvintet sebi lastne glasbene kulture in visoko kreativne inteligence, k sili poljubnega poslušalca k polnem uživanju glasbenega sveta, v katerega te popeljejo ti kleni Idrijčani. Njihova glasba je vseskozi pozitivna, poseduje integracije igrive hudomušnosti in raziskovalnosti iz česar ni težko izpeljati, da so Divje jezero nenehna glasbena spremenljivka. Znana neznanka, ki bo s svojo dejavnostjo skozi prizmo svobodoljubne evolucije, tudi v prihodnje nenehno prijetno in pozitivno presenečala glasbene gurmane in sladokusce. Skupina torej, ki bi jo moralo spoznati mednarodno prizorišče, na katerem žanra progresivni rock in jazzrockovska fuzija domujeta že preko petdeset let. Na slovenskih tleh se bodo morali Divje jezero, kljub vsej svoji veri in dobri volji njihovih podpornikov, najverjetneje še naprej močno boriti za pozicijo, ki jih bo jasno ločevala od (krivične) prezrtosti podobno genialnih skupin slovenskega porekla. Ironično in žalostno dovolj. Ob vsej izjemni kvaliteti. Vse dokler bo slovenska (glasbeno nezahtevna) masa »pootročeno« bredla na narodno zabavne in Balkan žurke.
na vrh