Tako je to, ko se Crazy Davy odpravi v rimski amfiteater. In mi za njim! Letos že tretjič. Dejansko. Dame in gospodje, govorimo o Devinu Townsendu, glasbeniku, ki hodi vseskozi po tanki navidezni črti med popolnim genijem in »minimalno prismuknjenim«, glasbenim umetnikom, ki je že davno tega pustil normalni svet za seboj in ustvaril več paralelnih v katerih je našel kup novih domovanj in destinacij. Tako sledimo Devinu tudi mi. V letošnjem letu vse od Zagreba do Graza, pa dalje v bolgarski Plovdiv, kjer je mož v tamkajšnjem amfiteatru zgrajenem 200 let našega štetja, s svojo ekipo napovedal poseben koncert
Koncert razdeljen v dva dela. V prvem je Devin Townsend izvajal repertoar po željah svojih obiskovalcev in to v družbi orkestra plovdivske državne opere, temu pa je v drugem delu koncerts sledila še izvedba celotnega albuma »Ocean Machine«, ki je izšel pred dvajsetimi leti. Tisti lepi progresivni album torej! Še več. Devin Townsend je napovedal izdajo DVD-ja in Blu-raya s tega posebnega koncerta.
Ura je malo preko osme. Zvečer seveda. Prizorišče razprodano. Na uradnih straneh piše, da sprejme amfiteater med 5000 in 7000 obiskovalcev. Vendar v parter tokrat ni bilo vstopa, tribune pa so bile pač nabito polne. Ogromno turistov, tudi precej Kanadčanov in državljanov ZDA v publiki, kot tudi obiskovalcev z Irske, Velike Britanije, Francije in Španije, čuda Grkov ni bilo pri tem nobeno presenečenje. Svet v malem torej! Karte s kar zasoljenimi cenami, pa vendar. Enkratno doživetje, ki se ga ne zamuja. Vrelo je, kot v čebeljem panju.
Ob pol deveti se je začelo. Kar s Truth s tretjega solo albuma »Infinity«,. Khm, če smo eksaktni, v novo posneti režiji in aranžmaju, kot ga beleži aktualni studijski album The Devin Townsend Project z naslovom »Transcedence«. Ta album je dostavil največ materiala v prvem delu, kar nekoliko zamaje trditev da je set lista v prvem delu sestavljena po željah oboževalcev. Pa vendar. Če je bilo ljudi tam okrog 6000, je bilo ušes 12.000 in vsa ta ušesa so bila »uprta« v presenečenja. V ta koš sladostrastij lahko prištejemo izvrstno »Canada« (»Terria«, 2001), pa skladbo Om iz EPja »Christeen« in Bad Devil iz albuma »Infinity«, ki jo je pospremil s komentarjem, da gre skladba super za podlago k »plesnemu žuru swingerjev«. K posebnostim velja dodati tudi integracijo dveh »Synchestra« (2006) skladb in sicer Gaia ter Simple Lullaby. Devin je sklenil prvi del s skladbo Deep Peace iz albuma »Terria« »(2001)! Izogniti se ni dalo niti srečanju z Devinovim alter egom, ki sliši na ime Ziltoid, ko so glasbeniki zajadrali v nasršeno By Your Command in enkrat več dvignil na noge več tisočglavo množico. Ni treba posebej poudarjati, da je samo prizorišče, nora in vživeta publika, se pravi do potankosti razprodani amfiteater, ter seveda orkester (s celim pevskim zborom) dodajal spektaklu posebno dimenzijo. Vendar je zvok nekoliko nagajal. Sam sem spremljal koncert s tretje vrste na skrajni desni strani, orkester in pevski zbor pa sta bila ob tem silno slabo slišna. Večji del prvega dela koncerta preglašena z vso distorzirano težko artilerijo Devina in kompanjonov. Devin je tokrat govoril manj, kot običajno, obenem pa je v enem od premorov napovedal DVD in Blu-ray izdajo tako, da je dejal nekako takole: »Tokrat ne bom veliko govoril, da ne bomo imeli kasneje preveč dela z rezi pri oblikovanju Blu-raya!« Neslišano. Popolnoma nova izkušnja za Devina, ki je vse skupaj zelo čustveno doživljal in se nenehno zahvaljeval, zdaj enemu, zdaj drugemu in seveda nori publiki, ki ga je držala visoko na krilih. Obenem se ni prenehal priklanjati orkestru za seboj in dirigentu Levonu Manukyanu. Sam veliki finale prvega dela je zabelil veliki ognjemet, čarobnim trenutkom pa je v končnici dodala piko na i bogata pirotehnika s spektakularnimi snopi plamenov, ki so švigali med zidovi amfiteatra in silhuetami starorimskih bogov. Noro. Devin je dejanje pospremil v svojem duhovitem slogu rekoč, da je šel ves budžet za snemanje prihodnjega novega albuma, pač za vse te pirotehnične vložke.
20. obletnica praznovanja izida albuma »Ocean Machine: Biomech« je bila manj kičasta. Na odru je ostal samo Devinov spremljevalni bend minus Beav, ki ga je ob tej posebni priložnosti nadomestil na odru originalni basist John Randahl Harder. Ta je za Devina basiral na tem znamenitem in med oboževalci silno cenjenem albumu. Beava je Devin hudomušno pozdravil v občinstvu, saj je bil regularni DTP basist, pač prisiljen v začasno koncertno neaktivnost. Bobnar Ryan van Poederooyen se je z bobni za drugi del koncerta prestavil na sredinsko lego, v prvem delu je imel bobne postavljene na skrajni desni (gledano na oder). »Ocean Machine« od glave do pete torej. Od začetka do konca. V enem kosu.
Če nemara za koga prvi del ni dosegel pričakovanega vrhunca, saj so bile, kot povedano, rezerve v zvoku (le delna izkoriščenost orkestra) in pa tudi v repertoarju, kjer je bilo preveč skladb aktualnega albuma »Transcendence«, ki je roko na srce manj zanimiv med DTP albumi, pa je bilo nadaljevanje, gotovo nad pričakovanji. Pri tem je bilo občudovanja vredno, kako so se nekatere skladbe s tega albuma, »progresivno« razvile skozi čas in dosegajo v koncertni izvedbi danes, novo atmosferično izkušnjo. Brezhibno zaigrano, izvedeno. Briljantna eksekucija. Devin z akustično kitaro v skladbi Sister. Tudi zvok je tokrat bil povsem okej. The Death of Music ter skladba Life, sta v svoji lepoti, delovali ob vsej skreirani atmosferi in podoživeti izvedbi, še posebej ganljivo. Obvezni koncertni favoriti v režiji izvedbe skladb Night, Regulator in Seventh Wave, so prav tako sprožale vale emocij in strasti iz publike. Izjemno plazovita točka koncerta v režiji izvedbe skladbe Bastard je »potrgala vse okove« čustvenih, pa tudi duhovnih barier. Ezoterično, cerebralno, tripoidno! Skratka popolna koncertna kanonada. Devin Townsend in tovarišija v izvrstni formi, odličnem razpoloženju, Devin znova pošasten na vokalu. Izvedba na vrhunskem atmosferičnem grooveu! Grabežljivost torej, ki ni niti za hip popuščala.
Vse je tako hitro minilo, da se človek iz transa nikakor ni mogel prebuditi. Enkratno in neponovljivo doživetje. Edinstveno vzdušje. Edinstveni repertoar, edinstveno prizorišče. Kdorkoli je prišel tega dne v Plovdiv na ta koncert, ga ne bo pozabil do konca svojih dni. Verjamem, da bo zvok na DVDju in Blu-rayu znatno boljši, kot je z njim postreglo neposredno srečanje v prvem delu tega zares nepozabnega druženja z edinstvenim genialcem te galaksije in njegovo druščino, Devinom Townsendom!
na vrh