Že nekaj mesecev pred usodnim petkom so Channel Zero obletavale muhe, iz notranjosti so se širile neprijetne vonjave po trohnečem mesu, po hodnikih pa je odmevalo ječanje in stokanje. Ne, Metelkova ne rabi deratizacije, le Channel Zero si je za mesto svojega ustvarjanja izbrala prva slovenska death metal »all-star« zasedba Demutilated, ki jo sestavljajo člani bendov Sweet Sorrow, Scaffold, Negligence in Dickless Tracy. Lep čas so fantje rajcali le po Facebooku, pretekli petek pa so le vstali iz svojih grobov in se premierno pridrsali na koncertne odre. Channel Zero je zvečer že obdajalo lepo število tistih, ki s(m)o težko čakali, da ušesa poboža demutilacija, še prej pa so oder ogreli Sweet Sorrow.
Ker si skupini delita štiri petine svojih članov to ni bilo pretirano težko, je pa bilo lepo po več mesecih na odru spet videti in slišati Sweet Sorrow. Ti so se med žive s prenovljeno postavo po večletnem mrtvilu vrnili le dan pred koncem lanskega leta, ko so nastopili na Trgu francoske revolucije. Takrat so se prvič predstavili v novi postavi, ki jo je zaokrožil vokalist Robert »Šero« Šercer, a kombinacija Sweet Sorrow vikingov in Šerotovega modernejšega pristopa takrat ni bila ravno obetajoča. Tokrat je bilo že od samega začetka drugače, saj je bend kot celota deloval mnogo, mnogo bolje in predvsem bolj prepričljivo. Z vso močjo je tako zadela moč melodično obarvanega death metala, še vedno so namreč v prvi vrsti prednjačili komadi z albuma 1000th Millennium, ki je žanrsko še najbližje Amon Amarth. Odlično uigran bend je nadgradila suverena in brutalna vokalna izvedba, Šero se je z razgibanim kruležem, ki ga je občasno zabelil s kriki, znašel vsaj tako dobro kot Viking v mladi devici. O inštrumentalni izvedbi preveč besed ne gre izgubljati, saj se ve, da so fantje mojstri svojih inštrumentov, je pa tokrat še posebej navdušil Maček z res udarnim in mastnim zvokom svojih bas linij.
Po krajši pavzi so fantje premešali inštrumente in zamenjali vokalista ter na oder premierno stopili kot Demutilated. Jan »Jey« Švigelj (Negligence) je kitaro zamenjal za bas, Šero je svoje mesto prepustil Cepotu (Dickless Tracy), kirurške rokavice pa so si nadeli Peter Carič (Sweet Sorrow; kitara), Peter »Rope« Gale (Sweet Sorrow; bobni) in Gorazd Mače (Scaffold; kitara). Čas je bil za demutilacijo! Fantje so s prvi trenutki pokazali kam truplo taco moli – v preprost, udaren, brutalne »old-school« death metal, katerega bistvo ni kompliciranje, temveč dober riff, tresoč boben, živalski vokal in besedila vzor katerih so mestoma Cannibal Corpse in mestoma Carcass. Tudi tu inštrumentalna izvedba ni bila večje vprašanje; Peter in Maček sta iz sebe stresla učinkovito in masivno death metal rifažo, Rope in Jey pa sta poskrbela za ravno pravšen udarni val. Večja neznanka pa je bil Cepo, ki ga sicer poznano kot death metal slavčka, redko, če sploh kdaj, pa ga je mogoče videti brez kitare za vratom. Kakršenkoli dvome je Cepo zatrl kot Jason Voorhees mlade študente, saj je že prve verze iz sebe izbruhal kot Megan iz Exorcista. Zeleno, gnusno in smrdeče. Super vokalno in inštrumentalno izvedbo je še nadgradila Cepotova predstava. Ne le njegovo razgaljeno prelestno telesce, temveč predvsem manične kretnje, »air« kopanje grobov in psihotična mimika. Po slabi uri so se Demutilated poslovili in odšli nazaj v svoje operacijske sobe. Premiera je izpadla izvrstno, odprtih odpadlih rok čakamo studijski prvenec!
na vrh