Deck Janiels so slovenska hard rock zasedba, lahko rečemo kar tista, ki oživlja zapuščino stare šole zasedb kot so AC/DC, Rose Tatoo, celo Motörhead. Že s prvencem »On the Rocks« (2013) so potrdili, da gre za smelo ekipo, ki natanko ve kaj želi, kaj počne ter da razume bistvo pravega rock'n'rolla. Da je klima v ekipi več kot ugodna potrjuje njena ustvarjalnosti. Nov avtorski material, ki se je nabral v dobrih dveh letih, je namreč navrgel novi (in drugi po vrsti) studijski album, pomenljivo naslovljen kot »II«. Tako je prišel 17. marec 2016, Orto bar in seveda koncertni žur zasedbe, ki je z nastopom proslavila izid nove plošče.
V vlogi ogrevalne zasedbe so se znašli tega dne na odrih Orto bara naši dobro stari znanci Tomcat, ki so vskočili v program zadnji hip, saj so Partija svoj sprva napovedani nastop zaradi bolezni v ekipi, morali odpovedati. Minilo je leto odkar smo si ogledali nastop zasedbe pred Lordi v ljubljanskem CUK Kino Šiška, kjer so se predstavili v popolnoma prenovljeni zasedbi, lansko leto pa so fantje kronali s še nekaj nastopi, na katerih so utrjevali nove kemične vezi in preizkušali nov avtorski material, ki ga je ustvarila nova ekipa. Tako so tudi pričeli z nastopom. Kraljevala je izvedba novega materiala, ki obeta veliko novega dobrega hard rocka na prihodnjem studijskem albumu. Bend se je, ne le po videzu, pač pa tudi stilsko, približal igri starih Guns' N Roses, deluje pa novi material komponistično kredibilno in vžigajoče. Tako tudi izvedba. Vse je torej teklo povsem običajno tudi tokrat za Tomcat. A le do skladbe Adrenalin, ko se je bend znašel sredi tehničnih težav (resna okvara ene izmed obeh kitar), česar ni bilo mogoče preslišati, obenem pa je neprijeten ter nepričakovan razvoj dogodkov deloval na fante stresno ter posledično skrajno moteče, zato so svoj nastop nekoliko skrajšali. Ni kaj. Tega večera se jih je dotaknilo nekaj smole, vsekakor pa kot povedano. Bend se krepi in novi material obeta veliko, zato seveda že nestrpno čakamo na novi studijski album skupine.
Deck Janiels so od naivnih korakov izpred let, ko so še predstavljali skladbo slovenskih verzov Zapeljivka, naredili enormen razvojni korak naprej. To je potrdil, ne le kasnejši avtorski material, pač pa znova tudi izjemno uigran, dodobra skalibriran in naštudiran odrski nastop zasedbe, v katerem je ekipa petih nabrušenih žrebcev zaigrala zapovrstjo oba studijska albuma v celoti. Starega in novega. Kaj je tako nalezljivega na Deck Janiels? Dojeli so samo poanto rock'n'rolla. Igrajo in skladajo preprosto, brez kompliciranja, a hipoma vžigajoče. Posrečena oznaka bi celo bila, da so Deck Janiels pravzaprav zasedba, ki je spravila skupaj najboljše skladbe, ki jih AC/DC nikdar ne bodo. Bend je tudi odlično uigran zato tudi deluje tudi izvedba materiala na odru hipoma prevzetno in prepričljivo. Kompletni kvintet. Od podivjanega Mitje na Gibson SG kitari, do neverjetno precizne ritem linije, izkušenega šefa skupine Gregorja z Gibson Explorerjem, ki je držal stvari pod kontrolo ter odlično vokalno predstavo pobalinskega vokalista Tineta, ki je prepričljivo držal publiko ob sebi tudi s pravo dozo humoresk na račun sebe, benda in seveda občinstva.
Fantje so kotalili komad za komadom in čeprav se je v zaključnem delu koncerta nekaj ljudi odpravilo s prizorišča, z izredno podoživeto, živahno in dinamično predstavo, vseskozi vzdrževali odlično klubsko rock'n'roll energijo v gornjih prostorih Orto bara. To je potrdila tudi publika, ki je ujela korak s prodorno ritmično kinetiko ter v obraz brcajočimi kitarskimi riffi, s katerimi skupina tega večera nikakor ni skoparila.
Ni kaj. Deck Janiels so dozoreli. Natanko so pogruntali kaj je štos rock'n'rolla. Preprosto, riffovsko prodorno, ravno prav melodično in brez kompliciranja. Naravnost povedano, dozirano s pravo dozo humorja, s posrečenimi besedili v angleškem jeziku, kjer se izbira vokalnih linij metrično odlično veže s poanto riffovske prodornosti in jo pravzaprav dodatno »razpihuje«. Deck Janiels so postali torej skupina, ki 100% poskrbi za odlično dozo pravovernega rockovskega razvrata. Ob takšni formi in zagnanosti je nekaj zagotovo. Na odru ne znajo in ne zmorejo razočarati. Sedaj pa si hitro zavrtim še eno rundo albuma »II«. Bravo fantje!
na vrh