Deck Janiels in Kariot sta dve slovenski zasedbi, ki sta po stažu sicer mlajšega nastanka, a živita izjemno hitro. Člani obeh imajo za seboj lepo malho kilometrine in izkušenj. In klub AGD? Je nov koncertni prostor na goriškem. Kaj lepšega, mar ne? V tednu deževja, sicer ni nihče pričakoval, da bo znani primorski rajon igralnic in nogometnih stav postregel s tako lenobno ignorantskim odzivom, kot smo mu bili priče tokrat, pa vseeno. Klub AGD potrebuje podporo, saj je v začetnih korakih. Nastop Deck Janiels in Kariot je bil četrti po vrsti, ki ga je priredil klub in bojda do tega dne tudi najslabše obiskan. Čeprav je šlo za nastop dveh skupin, ki se lahko pohvalita z dovolj veliko mero avtorske atraktivnosti, da bi goriško-ajdovski lokalni živelj, v kolikor bi v njemu še tlela trohica prave metalske in trdorockovske gorečnosti, morala zbezati iz ugodja domačih »fotelišč«.
Kombinacija obeh skupin je izredno posrečena. Deck Janiels so pravzaprav bend, ki je vneto navdahnjen nad likom in delom AC/DC in to njihova glasbena kulinarika še kako brezsramno izkazuje. V žepu imajo drugi studijski album, pomenljivega naslova »II.«, ki je izšel v letošnjem marcu. Kariot pa so zasedba, ki zunaj sicer še nima albuma, a zaznamuje ozadje glasbenikov zanimiva zgodovina. Trije člani te zasedbe (Rok Barle, Greg Žagar in Žiga Ravšelj) so se pred leti našli skupaj pri Tomcat, vrzel na bas kitari je v začetku letošnjega januarja zapolnil Medvoščan Tilen Sušnik (Classified), medtem ko je ekipo pred kratkim pomembno okrepil izjemno talentirani ter karizmatični vokalist Andrej Jeličič, sicer doma iz Krške vasi. Kariot so bili definitivna uganka večera, saj že ustvarjajo avtorski material, katerega pa avtor te reportaže, do tega večera še ni slišal.
Grozljivo slab obisk je bilo treba pač odmisliti in le nekako oditi na oder. Druge ni. Bolje pozno, kot nikoli. Rok Barle in Greg Žagar sta se očitno v novi skupini ter novem glasbenem okolju izredno dobro pobrala, saj sta skupaj izbrusila ne le zvok obeh kitar, ki sta peli kot strumno ubrana slavčka (zvok v nulo popedenan, kitari zvočno izredno grabita), pač pa ustvarila skupaj tudi nekaj izredno grabežljivih riffov, ki stojijo za avtorskimi skladbami. Kitarski riffi so zapomnljivi, hitro zlezejo pod kožo, posedujejo izdatno mero klasično uperjene metalske in heavy rockovske napadalnosti, ki sledi vzoru revitalizma stare šole NWOBHMja, kjer ne izostane tudi okraševanje partov z tercetnimi harmonijami. Tudi kot kompozicije, stoje avtorske skladbe premišljeno, visoko pretočno, naveza kitica-refren poseduje pomembno atmosferično gradacijo s krešendom v refrenu in tako se ni težko zliti s takšno energetsko ekspresijo, tudi ko se soočiš z njo v živo. Andreja sem gledal pred kakimi petimi leti v Krškem, ko je nastopal z zasedbo Snowblind. V tem času je neverjetno napredoval. Izklesal je svojo odrsko prezenco, vokalno še dodatno napredoval. Izkušeni mož, ki je pred tem nastopal tudi pri legendarnih Turbo, pa tudi skupini Vabe, je očaral z izrednim vokalnim performansom, ki je v miksu zvočne slike deloval žal za »milimeter« prepotiho, vendar so skladbe prav z njegovimi idejami (melodija, prava metrika, pravilno petje Angleščine), dobile tisto pravo piko na »i«, da koncertno polnokrvno prepričajo. Kariot so napredovali v koherentno enoto in čeprav je Greg dejal, da je to komaj njihov tretji skupni nastop, so se očitno v vezeh in kemiji fenomenalno ujeli. Vse kar rabijo je čimprejšnja izdaja studijskega prvenca in seveda čim več nastopov. Bend, ki ga morate izkusiti, v kolikor ste ljubitelji stare šole metala. Za največji hec je poskrbel Andrej, ko je poglobljeno (se pravi s celo štorijo v ozadju) napovedal dvakrat isti komad, čeprav so Kariot odigrali seveda dva različna. Priredbe Perfect Strangers (Deep Purple), The Evil That Man Do (Iron Maiden), Cryin' in the Rain (Whitesnake) in Comin' Attcha Live (Tesla), pravzaprav povedo vse o tem, kakšen zvok in slog lahko pričakujete od skupine. Retro zvočna mešanica penetrativnih rock in metal rifov. Bend, ki definitivno seva žar in zalet.
Deck Janiels so nasledili oder in odigrali skoraj oba albuma v celoti. Kar pri tem bendu izjemno godi je izkoriščanje odrskega prostora. Pravzaprav so s prihodom Žige Jeriča na mesto stalnega basista, Tine Žnidaršič (vokal), Gregor Vrtnik (kitara), Mitja Groznik (kitara) in »vročični Gojira fan« Jan Merčon (bobni), postali prava podivjana četa pobalinov, ki jih razganja od vsega prebitka adrenalinske naglice. Za brezmejno koncertno vedrino in šegavo odrsko razposajenost kvinteta skrbita z nenehnim tekanjem levo in desno predvsem Mitja in Žiga. Ta aktivnost skupine je v neki točki kulminirala do situacije, ko so se Tine, Mitja, Grega in Žiga spravili z odra v publiko in se v liniji obrnili proti Janu na bobnih. V slogu hokejskega moštva, ki brani svojega vratarja. Atraktivno. Pohujšljivi rifovski rafali Angusove šole zlatih časov in kot vedno rad povem, najboljši rifi, ki jih AC/DC nikdar niso uspeli posneti. Deck Janiels z glavo in brado. Nič več, nič manj. Nekje na polovici koncerta se je pripetilo, da je Tine preklopil na čisto melodično petje. Navadno svoj vokal implementira z izdatno dozo grlenosti in kričavosti, s čimer približuje zvok in energijo skupine dodatno k AC/DC. Tokrat je delovalo, kot da fant ni imel prav optimalnega dne za to, pa je seveda svoje vokalne zmogljivosti tudi ustrezno prilagodil. Odpel je vse zelo korektno ter v zahtevani moči in tudi s čistim vokalom dokazal, da prav ta porast melodične komponente v vokalu, prav tako povsem lepo godi k energiji in esenci skupine. Lepo je spoznanje, da skupina navkljub obupno slabemu obisku ne varčuje z gorivom in dostavlja energetski optimum do maksimum, kot da bi igrala pred nabito polnim prizoriščem. Deck Janiels so resno dostavili še en prelep koncert. Od začetka do konca. Sproščeno, razvratno, uigrano in zaigrano na vso moč. Srčno in predano. Glede na odlično predstavo Kariot, si drugega v končnem seštevku niti niso smeli privoščiti. Vendar to ni poanta zgodbe, pač pa spoznanje, da sta tako Deck Janiels, kot Kariot skupini, ki komaj čakata odrske izzive, da lahko prelijeta srčno vero v rock'n'roll na svojo publiko!
Suma sumarum. Ne glede na klavrn obisk, odličen koncertni večer poln pozitivne eruptivne energije izvrstnih kitarskih rifov metalske in rockovske obrti, ki so skozi srčno igro akterjev udarjali naravnost v čela blesava peščice »izgubljenih«, a še živečih primorskih rockerjev. In klub AGD? Lično formatiran in urejen. Scena je s tem dobila še eno pomembno postajališče za vse skupine, ki nujno potrebujejo špile, da lahko promovirajo svojo glasbo in rastejo, se razvijajo. Torej v tem rangu bi bili še Mink (Tolmin), Baza (Ajdovščina), AGD (Nova Gorica), C.M.A.K. (Cerkno), Swenak (Idrija), Hangar bar (Izola), MC Podlaga (Sežana). Klubska mreža na primorskem znova raste. Še pred kratkim izvrstno prenovljeni MKC v Kopru naj se prebudi iz programske otopelosti in hibernacije, pa je Primorska skoraj na konju.
Nenadejani splet okoliščin kmalu po koncertu v Šempetru pri Novi Gorici pa je hotel, da bomo v letošnjem maju Deck Janiels pogledali na odrih Slovenije še enkrat. In to nikjer drugje, kot na 10. obletnici delovanja vodilnega slovenskega glasbenega rock portala RockLine! Se vidimo torej vsi, dne 27.05.2016 v ljubljanskem Orto baru v družbi Deck Janiels in Eruption, Big Bad Wolf ter Septic Order.
na vrh