Dado Topić s Time čas premaknil za dobrih trideset let nazaj! (2007)

 Kaj predstavlja bistvo vihranja neukročenega karakterja rock & rolla iz področja bivše skupne države Jugoslavije?! Tisti med vami, ki vam bo v glavo najprej butnili predvsem Bijelo Dugme, Smak, September in podobne zasedbe se boste kaj hitro ugriznili v jezik ob imenu Time, zasedbi legendarnega Dade Topića, ene največjih ikon balkanske rock scene. Resda razoroženi raznih zimzelenih singalong uspešnic Time predvsem po zaslugi neverjetnega basista in vokalista definitivno spadajo v ligo največjih in najvplivnejših rokerskih formatov nekdanje države.

Legendarni Time v postavi Dado Topić, Vedran Božić in Ratko Divjak so se po lanskoletnem kratkem obisku Šiške še enkrat več izkazali za izjemno dobro podmazano mašino, ki se v predajanju nostalgičnemu sprehajanju skozi svojo zavidanja vredno glasbeno zapuščino ne pusti motiti za nobeno ceno. Tukaj velja izpostaviti dejstvo, da od ognjenega krsta v začetku sedemdesetih let, ki je na neusmiljeno in posledično zelo konkurenčno glasbeno sceno vrgel zasedbo Time, takrat še v formatu kvinteta, letos mineva že šestintrideset let! In čeprav so leta evidentno svoje naredila tudi na danes že rahlo zrahljanemu Topićevemu glasu, gospodu njegovih oseminpetdesetih let nebi pripisali niti v sanjah. Dado je videti preprosto odlično, njegova igra pa letom navkljub še vedno ostaja navdahnjeno ognjevita in predvsem s srcem dirigirana glasbena agitacija vredna velikega glasbenega mojstra.

Stari dobri Dado je skozi dobri dve uri trajajoči nastop s srčnim performansom vseskozi izkazoval nepotvorjeno ljubeznivost in razumevanje tako do lastnih skladb, kot tudi do navdušene publike. Slednjo je, kot smo pri tovrstnih nastopih rokerskih legend že vajeni, sestavljalo staro in mlado, tokrat večinoma predstavništvo moškega spola, po letnici rojstva vzorno razvrščeno od najmlajših "krvi željnih" bojevnikov pri odru, do generalštaba stare rokerske garde, nastanjene bolj ali manj neposredno za prvimi bojnimi linijami. Program, ki ga je za nepoboljšljive rokerske dušice pripravila trojka Time je bil pravzaprav v izjemno sproščenem vzdušju dostavljen komplet največjih triumfov zasedbe, strokovno negovan z obveznimi inštrumentalnimi poigravanji, kjer so se srečevali tako elementi starega rocka, kot pogosto tudi funka, jazza in končno seveda tudi obligacijski orientalsko umerjeni motivi v stilu nepogrešljive Makedonije.

Da bo Makedonija eden vrhuncev koncerta je bilo že o začetka večera jasno tako rekoč vsakomur. Podobno človek tudi ni potreboval kašnih posebne omembe vrednih preroških preddispozicij za ne ravno drzno napoved pričakovane bombastičnost efekta skladb Život u Čizmama s Visokom Petom, Elizabet, Igraj, Narode Moj, igrivo razpoložene Dok Ja I Moj Miš Sviramo Jazz, kot seveda tudi pričakovanega dueta z velikim Topićevim prijateljem Janezom Bončino – Benčom. Bolj srčna kot pretirano kvalitetna izvedba "njune" Majko Zemljo je Cvetličarno za trenutek popeljala v čas sloganov bratstva in enotnosti, v obdobje, ko se je tudi po Topićevih besedah: "vse zdelo tako iskreno in preprosto". Lepo, ni kaj! In priznajte si, v tako domačnem in z nostalgično aromo prepojenem ambientu je iz neizprosne konkurence ostro nabrušenega žaganja vrhunce večera resnično težko izluščiti. Mogoče prav nezmotljiva Istnina Mašina ali Živjeti Slobodno kateri po vzoru že prej omenjenih cvetk, vedno dvigneta število srčnih udarcev na enoto minute do zgornje dovoljene meje. V divjem vrtincu rock & rolla so se počasnejše skladbe tako zdele kot pravcati "party brejkerji", v prenesenem pomenu besede seveda, vsekakor pa kot trenutki, ki so prepoznavnemu Topićevemu vokalu prinašali, poleg dobrodošlega predaha, tudi priložnost za predajanje zapeljivi globini njegovega glasu. Dali Znaš Da Te Volim, Kralj Alkohol in Za Koji Život Treba Da Se Rodim so bile vse več kot odlične, pravzaprav še zadnje finese večera, ki je bil, v celoti gledano, triumf v pravem pomenu besede. Neponovljiva predstava monumentalnega glasbenega kolektiva!

Besedilo: Daniel Pavlica
Fotografije: Mojca Perdih