Čupanje v Channel Zeru z Vulvathrone, Brutart in Železobeton (2008)

Channel Zero je vedno prijetno pribežališče, sploh kadar vabi na metal koncerte, ki so v enem osrednjih prostorov Metelkove na srečo stalnica. Organizatorja Matevž in njegova boljša polovica si zaslužita nešteto pohval, saj sta skupaj s klubom Channel Zero ena redkih organizatorjev manjših metal koncertov, predvsem domačih metal zasedb v Ljubljani. Minuli četrtek, ko se je večina verjetno že pripravljala na basanje s krofi, je Channel Zero torej vabil na koncert dveh bendov izpod okrilja prve in edine slovenske metal založbe On Parole Productions, organizatorjev masovnih orgij Vulvathrone ter unikatnih Brutart, lep paket skupin pa so zaključili legendarni thrash povratniki iz Murske Sobote, Železobeton.

Na večer ob kaminu in kozarčku konjaka ob melodijah Straussovega valčka Na lepi modri Donavi je povabil murskosoboški ansambel Vulvathrone. A vse to je le krinka za nebrzdano orgijo, bolane spolne prakse, dominacijo in sadomazhizem brez primere. Če so Mötley Crüe dekletom šibili kolena z Girls, Girls, Girls jih Vulvathrone z bičem in Porn, Porn, Porn. Porn grind mojstri Vulvathrone so tokrat nastopili kot trio, bend je namreč na moje presenečenje zapustil vokalist Sebastjan Vöröš, ki je literaturo de Sade-a in porniče očitno zamenjal za Deso Muck in Little Women. Vlogo glavnega grgrača telesnih tekočin je zato prevzel porn mastermind Herman, ki skrbi tudi za masturbacijo... po strunah seveda, pokvarjenci. V tandemu z basistom sta predstavila kolekcijo obutve zima/pomlad 2008. Srčkani, plišasti copatki/pujski so kul! Vulvathrone kljub okrnjeni zasedbi delujejo zelo prepričljivo, odigrali so celo svoj najboljši koncert, od teh, ki sem jim imel pač čast prisostvovati. Herman kruli kot za stavo, na trenutke kot neukročen divji merjasec, na trenutke pa vrešči kot pujsek pred zakolom. V slabi uri so fantje oddrkali skozi venček največjih uspešnic kot so Tarja, You Cunt!, The Allure of Domination, Toilet Slut in klasiko Bitch, Suck My Tich!!! V celoti so publiko posilili s prvencem Bukkake (2007) in jo pošpricali še s par novimi komadi med katerimi izstopa predvsem Caviar, ki je morda celo najboljši komad izpod peres učencev Marquisa De Sada.

VULVATHRONE:
1. Porn, Porn, Porn
2. The Allure of Domination
3. Psychopathia
4. Tarja, You Cunt!
5. Bitch, Suck My Tich (extended version)
6. Bleed For Me
7. Kurbovje
8. Toilet Slut
9. Strije
10. Maxxed Out
11. Caviar
12. Marquies De Rous
13. Forced Oral Fuck
14. Piss Bukkake
---dodatek---
15. Plastered With Semen
16. Judgement Day

Po temeljitem čiščenju onečaščenega odra po onegavljenju z Vulvathrone je bil čas za nekaj povsem drugačnega, ušesom bolj prijaznega. Oder so zasedli še eni varovanci založbe On Parole Productions, jeseniški Brutart. Fantje že vse od svojega nastanka veljajo za specifičen, unikaten bend kar so potrdili že s svojim demom Arab Dream (2003), ta sloves pa še utrdili s pravkar izdano debitantsko ploščo Mimic, ki je tako glasbeno kot oblikovno presežek na slovenskem glasbenem področju. Brutart so ta koncert izkoristili za predstavitev prvenca in žal precej maloštevilno publiko navdušili z mračnim metalom pomešanim z vplivi death in doom metala. Tudi zaradi popolne originalnosti Brutart niso ravno pisani na kožo širši metalski publiki, poslušanje njihove glasbe zahteva nekaj več časa, da jo osvojiš kar se je poznalo tudi na občinstvu. No, tudi to se je proti koncu nekoliko razživelo in prve vrste so vneto čupale. Brutart so Channel Zero demolirali s težkimi riffi, komplicirano strukturiranimi komadi in sijajno atmosfero, ki jo ustvarijo. Pogled nase preusmeri predvsem živalski bobnar Sebastjan, ki brez dvoma spada v smetano slovenskih bobnarjev, osrednja figura pa je gotovo vokalist Blaž. Ni samo glasba tista, ki dela Brutart unikatne, to je tudi Blažev vokal, ki je grob in raskav, blizu death growlu, a ni brutalen in povsem razumljiv, jasen in razločen. Da ne govorim o agresiji in čustvih, ki jih spravi iz grla, eden najboljših trenutkov pa je zagotovo refren komada Deliruim z mogočnim "Fatheeeeer, I'm Soooorry!" Brutart so v dobri uri odigrali odličen koncert, ne bi sicer škodilo nekaj manj statičnosti in malo več komunikacije s publiko, a mislim, da so Brutart zasedba, ki si lahko nekaj takega tudi privoščijo.

BRUTART:
1. The Verge
2. Fabric of Illumination
3. Toward
4. Immigrant
5. Materia
6. Termites
7. Fade
8. Delirium
9. Fiends of Sympathy
10. Rebellion
11. Desert

Čisto na koncu pa so prišli na vrsto še težko in nestrpno pričakovani legendarni slovenski thrash metalci iz Murske Sobote, Železobeton. Kultni bend, nastal že davnega leta 1988, se vrača ob pravem času ponovnega vzpona metala tako v tujini kot pri nas. Z malce manj medijskega pompa kot vrnitev Interceptor, a podobno kot vračajoče se še ene legende, Game Over, tiho, a prekleto udarno in učinkovito. Železobeton mastermind Tadej Ropoša je ob sebi zbral pomlajeno zasedbo, drugačno torej kot v osemdesetih in devetdesetih, a zato nič manj thrashersko uničevalno. Z novim kitaristom Robertom Ferencekom tvorita super uigrano dvojico, ki si več kot uspešno podaja zelo dobre riffe in odlične solaže. Prekmurski fantje so z obiskom v Channel Zero predstavili pravkar izdano ploščo I Don't Know in v dobri uri prikazali pravo lekcijo thrash metala. Rušilni komadi so se vrstili drug za drugim – No Time, Shit, I Don't Know, Before You Die, Power Built on Blood z novega albuma, izpustili pa niso niti starejših klasik a la Confess in Drunk Drunkard. Tadeju se pozna, da je prava legenda, na odru uživa, thrashira brez milosti in navrže še nekaj duhovitih komentarjev za katere bi sicer občasno zaradi štajerskega naglasa potreboval podnapise, a nič ne de. Kot odličen dodatek bendu se je pokazal tudi basist Andrej Gorčan, ki je z raznoliki tehnikami basiranja, vključno s slapanje, spomnil na pokojno legendo Cliffa Burtona. Železobeton s svojim zažigalnim thrashom, ki na trenutke spomni na staro Metallico in Slayer (predvsem zaradi Tadejevega vokala, ki na trenutke spomni na Toma Arayo), spet drugič pa na Nuclear Assault in Overkill , a vedno s popolno mero originalnosti in kakovosti. In za povrh adrenalinske ure thrash metala ti Železobeton za konec ponudijo še brezhibno odigrano Iron Maiden klasiko Deja-Vu (z vokalno thrasherskim prizvokom). Železobeton so še ena izmed slovenskih legend, ki so jih odri lačni, in vrnili so se veličastno. In veste kaj? Res se jih splača videti, zato jih ne zamudite 3. marca v Orto baru. Ne zamudite pa tudi naslednjega koncerta v Channel Zeru – 28. februarja žgejo To Hate, Hiram, Batina in Thraw zato z obiskom podprite slovensko metal sceno!

ŽELEZOBETON:
1. To Be A Man
2. No Time
3. Shit
4. I Don't Know
5. In This Town
6. Tagrag
7. We Want, We Need
8. Done
9. Power Built On Blood
10. Stay
11. Prayer To Sorrow
12. Before You Die
13. Confess
14. Drunk Drunkard
15. Beautiful Crematory
16. Shake Down
17. How Do You Like It?
---dodatek I.---
18. Sweet Sewerage
19. Selling The Death
---dodatek II.---
20. Deja-Vu