Po treh tednih in novoletnem dopustu se je v postojnjski Rock klub vrnilo tekmovanja mladih zasedb Epic Rockline contest, na katerem si mladci nabirajo prepotrebne izkušnje in promovirajo ime svoje zasedbe. Če so bili prejšnji večeri odeti z glasbeno preprogo podobnih žanrov, je bil tokrat nabor žanrsko precej bolj pester, kar je verjetno tako publiki kot strokovni žiriji mešalo štrene, saj zna biti izbira favorita v raznoliki konkurenci še toliko težja naloga.
UROŠ THE PLANINC GROUP
Prvi so na oder stopili Uroš the Planinc Group, zasedba zbrana okoli idejnega vodje, kitarista Uroša Planinca. Treba je povedati, da bi morali Štajerci nastopiti na uvodnem večeru natečaja že v lanskem koledarskem letu, a so bili iz zdravstvenih razlogov primorani nastop odpovedati. Iz istih razlogov so v vikendu pred četrtkom tokrat odpadli novomeški alternativci Kill Kenny, njihovo vrzel pa so v zadnjem momentu zapolnili Uroš & co. Ni kaj, zelo pogumna in plemenita poteza, da so vskočili tako nenadoma, brez načrtovanih priprav.
Z glasbene plati je zasedba ena najbolj zanimivih na celotnem tekmovanju, saj sporočilo poslušalcu prinašajo skorajda izključno preko svojih inštrumentov, za vokal namreč najdejo v svojem glasbenem izrazu le malo prostora. Glavni igralec zasedbe je seveda Uroš oziroma njegovi prsti, ki iz kitare izvabljajo virtuozne zvoke, medtem ko skladbo od začetka do konca vodi ritem kitarist Tomaž. Skladbe so zelo razgibane, skačejo od mirnejših delov, ki poslušalca kar posrkajo vase, do mnogo bolj veseljaških trenutkov, ko se kitari približata ritmu ska glasbe, pritisnili so tudi na pedalko za plin in z eno svojih skladb pokazali, da jim niso tuje niti težkorockerske vode. Skratka, Uroš the Planinc group je kreativna zasedba, svojo glasbo črpajo v bluesu in rocku preteklih desetletij, dodaten element pa v zvok zasedbe prinašajo Jalenove klaviature. Te niso nujno postavljene nadsproti kitari, s katero bi se izmenjavali v solističnih rafalih, pač pa so vgrajene v samo strukturo komada, tuji jim torej niso niti progresivni vzorci. Odličen začetek večera, ki ga je malce skalilo le nepotrebno pretirano nastopaštvo vodje Uroša, nekatere njegove poteze bi namreč bolj kot v koncept štajerskega instrumentalnega kvinteta pasale v repertuar kakih petelinjih glam rockerskih zasedb.
SUPERBRANDS
Po neprihodu zasedbe Eksodus na natečaj pred mesecem dni so vzeto kredibilnost hrvaški rockerski srenji povrnili Superbrands, zagrebški predstavniki mlade rock generacije. So popolnoma drugačni od svojih predhodnikov na odru, njihova glasba se namreč spogleduje z danes modnimi tendencami indie rock zasedb tipa The Strokes ali Interpol. Kvartet igra glasbo, primerno za njeno konzumiranje širše množice, za kar poskrbi miren rockerski tok z rahlim pridihom pop glasbe. Kitare znajo biti zelo melodične, glavni magnet pa v zvoku Superbrands predstavlja ušesom prijazen vokal. Le-ta se v refrenih, vrhuncih njihovih pesmi, mnogokrat spremeni v večglasno petje v stilu The Beatles. Superbrands posedujejo odličen občutek za komponiranje pesmi, v katerih inštrumenti zavzemajo različno moč v sami prisotnosti v skladbi, kitare tako ves čas varirajo med vodilno vlogo in momenti, ko se umaknejo v ozdaje in v prvi plan dovolijo vstopiti čutnemu vokalu. Morda jih nekoliko pesti pomanjkanje odrske komunikacije in nekarizmatičnost, vendar je treba vedeti, da gre za mlado skupino in da je mogoče oboje z rednim nastopanjem in nabiranjem izkušenj v prihodnosti izboljšati.
BWASE NWAGE
Tretji, zaključni band večera, je v prostore kluba Epic prinesel še tretjo različico dojemanja rock'n'roll glasbe. Nastopili so Bwase Nwage, band, ki ima svoj domicil v ne tako zelo oddaljeni Ilirski Bistrici. Kljub mladosti skupine je v njej v dobršni meri že moč najti duha lastne kreativnosti, Notranjci raziskujejo v vodah garažnega rocka, radi pa zaidejo tudi na tirnice alternative in punk izpirjenosti. Navdahnjeni nad staro The Stooges šolo so Bwase Nwage s hitrim tempom in udarnim ritmom prebudili obiskovalce in jim povečali srčni utrip. Štiričlanska zasedba je pri udrihanju po inštrumentih brezkompromisna, njihova glasba je zmes enkomernega doprinosa vseh sodelujočih inštrumentov, tako ekspresne ritem sekcije kot tudi mnogokrat trzajoče kitare. Prevladujočo rock'n'roll hrupnost znajo tudi umiriti in zaigrati počasnejše ritme, šele ti poslušalca prepričajo o namembnosti njihovega obstoja. Unikaten pečat ustvarjanju Bwasih Nwag sigurno daje Nevčev vokal, ki meji nekje med zajebancijo in iskanjem še neslišanega. Kljub ozkim okvirom njihovega izraza in preprosti strukturi avtorskih pesmi znajo Bistričani še kako dobro prepričati, da jim igranje predstavlja pravi užitek.
Suveren nastop še zadnjega banda je prinesel nasmešek na obraze (spet) maloštevilnega občinstva, ki je bilo v intimnem vzdušju priča trem popolnoma različnim aspektom rock'n'rolla, tako da je prav vsak lahko našel nekaj zase. Na koncu se je izkazalo, da je občinstvo najbolj uživalo v nastopu Hrvatov Superbrands, medtem ko so strokovno žirijo najbolj prepričale Bwase Nwage, in zmaga je odšla v Ilirsko Bistrico (novička o tem tukaj). Če bo šlo tako naprej, se lahko veselimo, da imamo pred seboj še toliko odličnih večerov!
Fotografije: Martin Prezelj
na vrh