Stik analognega in digitalnega postavlja pod vprašaj marsikaj, predvsem pa definiranje tega, kaj je prava glasba in kje se začne umetnost leviti v izumetničenost. Dolga leta sem bil skeptičen do slehernega vmešavanja binarnega koda ter sonične manipulacije s pomočjo enega samega klika v svetost glasbe, a se z leti marsikaj spreminja. Ne, ne postajam mehkužen, a dejstvo je, da je nekaj kvalitetnega tudi v elektro vodah, tako kot je kaj gnilega tudi v garažnih organskih vodah, v iskanju pravega ravnovesja pa se v sedanjem času dosti lažje odločam tudi za eksperimente na živo ter preverjanje sintez elektra ter prave »žive« glasbe. Tokrat so temu eksperimentu na dan, ko smo skočili časovno za eno uro naprej (ali pa je ena ura nekje skrivnostno poniknila ...), botrovali novomeško-ljubljanski oratorji plesnega užitka – že večkrat preverjeni Moveknowledgement, ki so si oder tokrat delili s kar tremi DJ-ji. O rave glasbi, technu, transu in podobnih izumetničenih razlogih za plesni odklop, priznam, vem toliko kot žaba o solati. Pa tu ni potrebe po takojšnem odpisu akterjev, kot so Von Meister, Dr. Klash, Axel Moody ali pa Feentz & Ivanhoe, pa čeprav ne vem kdo je kdo in komu pripisati hvalo za dejstvo, da sem še pred poznim štartom osrednjega organskega razloga za kljubovanje utrujenosti dejansko lagodno spolzel v sfero transa, predajanja plesni ritmiki ter sugestivni hipnotiki profesionalno izdelanih video projekcij.
Ritmi so polnili ljubljansko Galo Halo, vse bolj pa se je polnil tudi plesni podij, a so namesto plesa dvorano polnili kontemplativni valovi zasanjanosti ter cigaretnega dima, med goščo polnočnih emocij pa so se vtikali masivni basi in nizko frekvenčni sunki v solarni pleksus. Elektronski revolt ter popolna manipulacija gumbov so pripomogli k temu, da se je čas premikal malce hitreje, uro po polnoči pa je padla direktiva, da so mednarodni vlak kompozicije tima Analogue Klash začasno iztirili genialni ritmiki in mojstri hitrojezičnih akrobacij iz zasedbe Moveknowledgement. V ozadju je obvisela projekcija galaksij, iz prsi gosto posejane množice obiskovalcev, ki je prišla v Galo užiti sočni substrat popolnega blenda rocka, funka, elektronike ter dub-hiphopa, pa se je ob prvih udarnih taktih fenomenalne predelave Nirvaninega štiklca Breed izvil krik zadovoljstva ter organskega olajšanja. Glavna os skladbe postane ritmika fenomenalnih bobnov Davida Cvelbarja in masivnega basa Dejana Slaka, več kot kitare Uroša Weinbergerja pa je v celoti slišati krasne klaviature izjemnega Mihe Šajine. Med trdnimi stebri glasbe, ki je namenjena premiku statičnih monolitov v stanje popolne resonance, se izvrstno znajde stihoklep per excellance – večkratni državni prvak v freesyle rapanju in izjemni pevec zasedbe Miha Blažič - N'Toko. Malce suh zvok je strnil prve bojne linije ter premaknil večino ljudi v stanje gibanja, tudi tisti statični pa so z dihom in na oder nepremično fiksiranimi pogledi le prikimavali z glavami ter padali v stanje mnogoterih nemudnih eargasmov. Levi strani odra kraljuje za tremi klaviaturami pozicionirani Shakuza, na desni si oder delita oba krotilca strun, med zelenimi meglicami projekcij, gostega zraka ter strastnosti se dogajajo tisočeri udarci srca, ki ga masira izjemni ritmik David, simbiotično povezan s celoto, a vseeno tako prekleto avtoritarno in mogočno pa s plesom in močnimi gibi podkrepi vsako besedo sicer zelo umirjeni intelektualni guru zasedbe, MC N'Toko. Kar šteje, je kemija trenutka in Chemicals, izjemni komad s plošče Listen To Nebukadnezar, je le podkrepitev dejstvu, da pomanjkljivosti, trenutkov slabosti ali nekoherence pri zasedbi Moveknowledgement ne morete najti. Vse funkcionira kompaktno na en mah, ponavljanj ali nedoslednosti pa v celoti ni. Njihova glasba je topel, a jekleni objem, ki vklene srce v hermetični objem sladkobe. Nekaj mehkega je v tem aktu popolne dominacije, prostora za povprečnost pa v tej vezi ni! Average Bear je prav izpoved samosvojosti in pokončne drže, Moveknowledgement pa tkejo svojo glasbeno kopreno, s katero prekrijejo sleherno ped Gale, z ljubeznijo in iskreno strastjo ter ne rutiniranim obrtniškim ponavljanjem že utečenih gibov.
V mentalnem toku zasedbe ter v dialogu z množico je na prvem mestu pristnost, začuda pa Moveknowledgement kljub peklenskemu tempu ter teži brezzračja ne podlegajo skušnjavi, da bi kvalitativni nivo kakorkoli spustili. Po novejših skladbah La Droga in po potopu v vsa jezera ter temne tolmune grozljive, a izjemno sugestivne skladbe 36 Lakes, se solarna eklipsa umakne imperativom preteklosti. Listen To Nebukadnezar je bila zelo temna, a udarna plošča, da pa je v sleherni duši poleg sonca in mavrice plesnega optimizma dovolj tudi trpkega in malce bolj grenkega pesimizma, dokazuje tudi dejstvo, da je popolna podreditev ritmom space duba skladbe Listen To Nebukadnezar povzemala atmosfero v Gali Hali. Luč je le navidezna, diktat gibanja pa nekaj, čemur se ne boste mogli upreti. Glava, vrat, trup in noge ... Moveknowledgement z nevidnimi nitmi popolne glasbe premaknejo množico v gibanje, telesa pa se kot mesene marionete premikajo ob lomljenih ritmih ter sledijo miselnim utrinkom pripovedi o iluminatih, Egipčanih, o nerešenih vprašanjih obstoja, neobstoja, medijske indoktrinacije ter inštitucionaliziranega otopevanja s sodobnimi medikamenti in ostalimi sredstvi kontrole. Besede skupine Moveknowledgement so le orodje za pomik duše, za premik kolesja, za potešitev želje po izvrstnosti, za sprostitev napetosti in elektrike med levim in desnim ušesom, z razelektritvijo pa sledi stanje popolne lahkotnosti. Kot v stanju zadetosti se karte vnovič premešajo, Moveknowledgement pa s skladbo I Am Zorr postavijo temelje za preizkus nečesa novega in zaenkrat le na koncertih slišanega – izvrstne skladbe I'm On It! Moveknowledgement leta 2013 so bolj plesno naravnani, kompaktni udarci bolj konkretnih plesnih ritmov pa nadaljujejo svežo linijo albuma Pump Down, a se ne odpovedujejo metafizični teži preteklosti. Le bolj plesno je vse skupaj, kdor pa pleše pa ne more nositi v srcu toliko teme, da bi lahko podlegel popolni destruktivnosti nihilističnega sodobnega skepticizma, mar ne? Tu je tolažba in tu je obliž za razbolelo bit sodobnega človeka, Moveknowledgement pa podajajo roko ter vas peljejo po temi proti luči. Skladba Hands je krasna spremljevalka te odrešitve, po kateri bo negibno vnovič v stanju gibanja, popolni božanski dotik božjega prsta pa bo odprl zagrenjeno srce kot najlepši popek ob poljubih pomladnega sonca. In glasba je tu perpetuum mobile, ki daje popolno energijo za nadaljnje verižne reakcije. Vsaka dobra stvar pa prekmalu mine, tako je po zadnjem trojčku skladb Stop/Continue, Pump Down, po katerem je jasno, da je prasica na cracku, ter finalnem medleyu skladbe Electric Manland nastopil nepreklicni konec, zadnji priklon ter spust organske zavese tega nepozabnega večera.
Sledilo je vnovič malce več hladnejše elektronske ritmike, ki je polnila praznino v prostoru, telesa pa so prihajala počasi v sozvočje z odtavalim umom. Eno je bilo jasno – koncert je bil prekleto dober, izjemen, čaroben in popolnoma vpisljiv na seznam Moveknowledgement kvalitete. Moveknowledgement univerzum je morje izjemnih ritmov ter medgalaktične izmuzljivosti, po diktatu zadnje plošče pa je jasno, da je izvrstno biti zadet od življenja ter nadpovprečne glasbe. Pump Down je napotek in programski ukaz, da je gibanje imanentno vaši biti, vi pa si boste nekaj dobrega, nekaj srčnega in nekaj glasnega po slušnih vodih nedvomno samovoljno pognali v možgane, v kri in telo ter prepumpali izjemno glasbo ne samo s spleta na vaš računalnik (bolj predlagam, da izjemne glasbenike neposredno podprete z nakupom kvalitetnega ploščka, če to že dolgo časa niste storili ...) temveč iz besed in ritma izluščili vse tisto, kar potrebuje vaša duša, sami pa boste postali nosilci novega evangelija zasedbe Moveknowledgement. In tudi zato vem, da bo naslednjič, na naslednjem nastopu, vračov in šamanov v prvih bojnih linijah še več, kot si možje izvrstne glasbene postave tudi zaslužijo!
na vrh