Pri Cannibal Corpse deluje, da so neustavljivi. V svoji več kot 25 letni karieri so nanizali cel kup albumov ter konstantno hodili po turnejah. Zamenjali so seveda tudi mnogo članov, a skupina je zadnje desetletje na srečo stabilna. Zadnji album »A Skeletal Domain« (2014) je bil dobro sprejet, skupina pa ga še vedno promovira. Na verjetno zadnji evropski turneji za promocijo omenjenega albuma se je skupina ustavila tudi v Sloveniji. Na turneji pa so jih spremljali vedno brezkompromisni brazilski Krisiun ter italijanski Hideous Divinity.
Kot prvi so se torej predstavili italijanski Hideous Divinity, ki so v pol ure pokazali svojo verzijo death metala, ki je nedvomno intenzivna in moderna. Prva primerjava se pojavi z Hour Penance, čeprav so HD precej manj brutalni in ne delajo vse na isti način. Predvsem pa niso kičasti, kar jih odmakne od stereotipskega italijanskega metal benda. A kaj pretirano izvirnega pri HD ni bilo slišati. Skratka, fante čaka še kar nekaj dela, da bodo mogoče malo bolj izstopali. Nastavke pa imajo vsekakor dobre.
Krisiun so že stari znanci slovenskih odrov. Skupini po 25 letih obstoja ne primanjkuje energije, čeprav niso več rosno mladi. Vsekakor so Krisiun v svojem nastopu pokazali, da so izkušena skupina, ki lahko odigra zelo intenziven set. Skupina je promovirala lanskoletni izdelek Forged in Fury, s katerim je želela pokazati napredek, čeprav nekega izstopanja ni zaznati. Krisiun so sicer solidno opravili svoj nastop, a njihova godba deluje malce prežvečena. Skupina se sicer lahko pohvali z natančnim igranjem, a same skladbe so narejene po istem kopitu. Cenjeni bobnar Max Kolesne se sicer še vedno izkazuje s hitrim igranjem, a vendar njegova domiselnosti se izjalovi po dveh skladbah. Vse skupaj postane predvidljivo. Precej suhoparno Krisiun zvenijo v času kitarskega soliranja, skupina namreč nima še ene kitare, da bi lahko pokrila tisto praznino med soliranjem. Krisiun nedvomno oboževalce zadovoljijo, a da bi navdušili publiko, ki se dandanes navdušuje nad death metalom, bo potrebno postoriti še kaj več. Ni vse zgolj v hitrosti in uporabi enih in istih ritmov.
Za Cannibal Corpse so bila pričakovanja vsekakor visoka. Skupina je namreč še na lanskoletnem nastopu na festivalu Metaldays kazala dobro formo. A očitno so Cannibal Corpse imeli tokrat slab dan. Publika je sicer dobila soliden repertoar, ki je bil sestavljen iz novitet in zimzelenih skladb, kot so Stripped, Raped and Strangled, I Cum Blood, Hammer Smashed Face, Devoured by Vermin idr. Čez uigranost kitaristov tu ni kaj za poreči. Kitarski riffi dvojca Barrett/O'Brien so nedvomno močni, prav tako izstopa Alex Webster s svojimi izjemnimi bas linijami, katerih žal ni bilo moč slišati ves čas. Zataknilo se je pri vsemogočnem vokalistu »Corpsegrinderju«, ki je sicer že od prej znan po slabi komunikaciji s publiko in mrzlem odnosu, a tokrat se je dodatno videlo, da mu je tokratni koncert preprosto odveč. Corpsegrinder je na sceni približno tako dolgo kot Krisiun, a Krisiun so vseeno pokazali mnogo več truda in energije. Skratka, slab dan ali ne. Corpsegrinder je svojo »šiht« opravil precej neprofesionalno. Zatakne se tudi pri bobnarju Paulu Mazurkiewiczu, ki je očitno ostal nekje v začetku devetdesetih, ko je bil njegov blast beat še zanimiv in brutalen. Dandanes se njegovega stila izogibajo praktično vsi bendi, ki si želijo delati v death metalu. Predvsem pa je problem tudi v tem, da Mazurkiewicz poleg pomanjkanja domišljije ne more držati tempa, ker očitno je skregan z metronomom. Cannibal Corpse sicer ni še za odpisat, a smiselno bi bilo, da se skupina malce usede in premisli, če lahko obdrži svoje oboževalce in pridobi nove z zastarelim pristopom, ki ga lajna predolgo.
Če so Krisiun in Hideous Divinity navdušili, so Cannibal Corpse s svojim rutinskim nastopom razočarali, kar od tako priznane in legendarne skupine vsekakor ni bilo za pričakovati. Ostane le še upanje, da se bodo za to naslednjič odkupili.





































na vrh