Italijanski festival Ciaoluca se je pričel že daljnega 2002, a v desetih letih se na odru tega festivala niso pojavila večja imena. Šele v zadnjih dveh letih je pridobil na prepoznavnosti, ko so nastopili Threshold in Vicious Rumors. Za letošnjo izvedbo pa je festival napovedal doom metal legende Candlemass. Sam festival pa je bil na voljo zastonj, tako da edini strošek je bil bencin ter kakšen napitek.
Candlemass so po albumu Psalm for the Dead napovedali, da ne bodo več izdajali albumov, a z nastopi ne mislijo končati. Skupina sicer ne opravlja daljših turnej, pojavi se le na določenih festivalih. Lansko leto so tudi prvič stopili na oder tolminskega festivala Metaldays. Že takrat pa so se predstavili z vokalistom Matsom Levénom, ki je zamenjal Roberta Lowea.
Pri Levénu so se pojavila mnoga ugibanja, da je neustrezen za Candlemass, ker je bil prej prisoten v drugih žanrih, precej opazen je postal v času, ko je pel pri Therion. A Levén je kljub drugačni barvi dokaj hitro dokazal svojo univerzalnost, Levén lahko namreč poje v power, simfoničnem, stoner ter seveda doom metalu.
Candlemass so na oder festivala Ciao Luca stopili ob pol enajstih in že z uvodno skladbo Mirror Mirror so občinstvo popeljali nazaj v leto 1988. Z naslednjo skladbo Bewitched pa še leto nazaj. A s tem klasik ni bilo še konec, sledil je namreč Dark Reflections z albuma Tales Of Creations, stari oboževalci skupine pa so si pri tem obliznili prste.
Skupina je na odru delovala sproščeno, publika pa je mnoge refrene podprla z glasnim petjem in čupanjem. Sama uigranost je bila več kot na nivoju, tudi zvok je bil spodoben. Skupina je nastopala z nadomestnim bobnarjem Ollejem Dahlstedtom, ki je poprej igral v Entombed, sedaj pa igra v prenovljenih Entombed, Entombed A.D. Dahlstedt je seveda odigral brez vidnejših napak. Tudi preostali člani so odigrali suvereno, kakšnih hujših napak tudi pri mnogih hitrejših skladbah, katerih ni bilo malo, ni bilo moč zaznati, kot recimo lansko leto na Metaldays.
Candlemass kljub odmevnim klasikam niso pozabili na material, ki je posnet v zadnjem desetletju. Z zadnjega albuma Psalms for the Dead sta padla Prophet ter temačni Black as Time. Z albuma Kings of the Grey Islands pa je bil odigran Emperor of the Void. Žal pa je skupina pozabila na samoimenovani album iz leta 2005 ter Death Magic Doom iz leta 2009. A se je zato odkupila ponovno s klasikami, kot so At The Gallows End, Under The Oak, Crystal Ball ter zaključni Solitude. Pri samem zaključku so se razblinili dvomi glede same kvalitete Candlemass. Mats Levén ni Messiah Marcolin, niti ni Robert Lowe, a njegova karizma in močan, izrazit vokal delujeta več kot prepričljivo.
Kar je pravzaprav manjkalo nastopu, je bila kakšna sprememba v izboru skladb, ki je na podlagi samih festivalskih nastopov dokaj isti z izjemo nastopa na festivalu Roadburn, kjer je skupina odigrala album Ancient Dreams v celoti. Na koncu se pa lahko potrdi, da je skupina več kot zadovoljila pričakovanja, glede na to, da ne vadi pretirano veliko.
Candlemass so nedvomno očarali, na koncertu pa je bila prisotna odlična atmosfera, brez festivalske gneče. Po videnem se lahko zaključi, da je povratek Candlemass več kot dobrodošel.
na vrh