Cryptopsy je ime, ki ob Gorguts in Kataklysm spada med pionirje kanadskega death metala, ki je vsekakor poseben in je vedno odstopal od ameriškega death metala. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je kanadski death metal vedno bolj poudarjal kaos in tehnični pristop. A tudi pionirji so odšli na druga pota, Kataklysm so postali bolj preprosti, melodični in enostavno komercialni. Gorguts so se po dolgem zatišju vrnili in dali mnogo upanja na skorajda pozabljeno sceno, a vendar so tudi oni pristopili precej drugače z zadnjim izdelkom. Cryptopsy pa so se nekako izgubili. Z mnogimi albumi so skušali dokazati, da ne nameravajo kar tako opustiti svoje brutalne in tehnične narave. Leta 2008 pa so tudi oni padli v trend in naredili album Unspoken King, ki je bil precej osovražen, ker je bil preveč deathcorovsko obarvan. Dve leti nazaj so Cryptopsy naredili povratek s samoimenovanim albumom in udarili v stilu, kakršen je za skupino poznan.
Cryptopsy so po raznih menjavah spet koncertno aktivni, na jesensko turnejo pa so se podali z Jungle Rot in brutalneži Disgorge. Žal popularnost vseh treh skupin ni pretirano velika, tako da se je koncert odvil le v Channel Zero, med obiskovalci pa je bilo v večini videti znane obraze, ki že leta zvesto obiskujejo death metal koncerte.
Prvi so na oder stopili Jungle Rot, ki sicer že delujejo okoli 20 let, v svoji karieri so nanizali lepo število albumov, a nikoli niso pretirano izstopali. Sama glasba Jungle Rot je s svojo preprostostjo seveda pritegnila predvsem pripadnike starošolskega death metala. Vendar je za same Jungle Rot težko trditi, da so pokazali nekaj pristnega s precej prežvečenimi prijemi v stilu Obituary ipd. Lahko pa se potrdi, da so Jungle Rot več kot soliden koncertni bend, ki ne komplicira, temveč s svojim skorajšnjim minimalizmom kar pritegne k vrtenju lasišča. Jungle Rot bi se lahko preprosto opisali kot še eno skupino, ob kateri se lahko človek mirne volje napije, odklopi možgane in preprosto uživa v preprostosti, a tudi udarnosti.
Z ameriškimi Disgorge se je pričela bolj intenzivna godba. A zelo hitro se je pokazalo, da so Disgorge v živo precej dolgočasni. Skladbe so si preveč podobne, vse temeljijo na hitremu tempu, konstantno je prisoten blast beat, nerazločna kitara ter še bolj nerazločen vokal, od katerega je moč slišati le »wiii wiii iiiii«. Tu se lahko vprašamo, čemu takšna skupina sploh potrebuje besedila? Disgorge so sicer zadovoljili del občinstva, ki prisega na bolj underground skupine, a roko na srce, Disgorge bi resnično potrebovali kakšen posvet s producentom, da njihove skladbe ne bi zvenele preveč podobno.
Po nastopu Disgorge se je oder pripravil za Cryptopsy, kar pomeni, da je bilo potrebno postaviti nove bobne, ki ustrezajo potrebam Floja Mounierja, ki še danes pri 40 letih spada med elito ekstremnih bobnarjev. S Cryptopsy se je pričel pravi kaos. Kljub temu, da skupina nastopa le kot kvartet, tu ni bilo kompromisov, sicer je pri kakšnih solažah vsekakor manjkala druga kitara, a preostalo je bilo zakrito. Težava pri Cryptopsy je edino, da znajo biti na čase preveč naporni za poslušalca, skupina je namreč z vsakim naslednjim albumom postajala vedno bolj tehnična, kar je vsesplošni kaos dvignilo še na višji nivo. Zatorej se je pri publiki še najbolje videlo, da so sprejete najbolje skladbe s prvih dveh albumov, Blasphemy Made Flesh ter None So Vile, na katerih skupina še ni toliko komplicirala kot kasneje. Cryptopsy v živo so nedvomno vredni ogleda. Skupina je uigrana, energična, na čase pa zna motiti vokal Matta McGachyja, ki premore sicer konkreten krulež, a tudi njegov vokal je precej nerazumljiv, kot je bilo to poprej opazno pri Disgorge. Zvezda večera je tu bil bobnar Flo Mounier, ki sicer na tej turneji ni igral na svoj ogromen set, a tudi na zmanjšanem setu se je več kot dobro znašel. Edini problem pri njemu je bilo, da mu je bilo na čase že težko slediti. V pičli eni uri so Cryptopsy odigrali nekakšen best of svoje kariere. Izpustili so sicer album Once Was Not, ki je nedvomno odličen izdelek, a na žalost ignoriran. Nori kanadski kvartet se je poslovil s tremi starejšimi skladbami, še najbolje je izstopal zaključni Phobophile, ki je verjetno eden najbolj catchy skladb v njihovi karieri.
Channel Zero je s Cryptopsy, Disgorge in Jungle Rot dobil pravo dozo brutalnosti in tehničnosti. Vsekakor dober uvod v pestro jesensko sezono.
Več posnetkov koncerta lahko vidite na našem YouTube kanalu.
na vrh