Včasih se zgodi... Ahhh. Zgodi se, da se znajdeš sredi najbolj brezbožne metalske mesoreznice univerzuma. Nič hudega sluteč. Toliko bolje. Šok pride skozi živo meso lepše do izraza. Bili so napovedani Tanker iz Bosne in Hercegovine, ki pa so med vožnjo nasedli nekje globoko na Balkanu. A je organizator hitro zapolnil vrzel z odlično solucijo. Izkušenost ekipe KVGL ne zmore pustiti publike na cedilu (še en poklon Bidotu in Zavrlu). Kot zamenjavo tako je organizator v zadnjem hipu ponudil nastop zasedbi Paragoria! Mimo pa je primigljal tudi stari dobri dildo. Niti ne stari. Dobri pa vsekakor. Dead Dildo Drome! Festival je bil torej rešen! Vstopiš na prizorišče. Super obisk, glede na to da je Rdeča Ostriga v Škofji Loki na isti dan ob isti uri pokala po black metalsko.
Otvoritev mini metal festivalčka sredi Downtowna je pripadla mladcem! Nadobudnim mladcem. GMB so neukročeni fantiči bujne glasbene fantazije in glasniki novega vala v metalu! Recimo tega pripadnik novega vala ekstremnih obscenosti! Čeprav učinkujejo retrozvočno! Obituary, pa malo stare Sepulture, pa za ščepec mogoče čisto majčkeno Pantere. Brutalizacija v polnem odmerku. Brez zadržkov. Raje bilijon poltonov, »palm muted shredding« in gas na polno, kot ena sama melodična linija. To je to. Strup! Od začetka do konca v najvišji prestavi. Kitarist Klemen Govekar, ki je izplul iz Armaroth, je našel ob pajdaših Niki Krmelj (bas kitara), Anžetu Podobniku (bobni) in Davidu Oreharju (grčanje) novo, skrajno ošiljeno krepelo! Bend je v celoti predstavil svoj prvi EP »Gore Obsessed Violent Exhibition« z nosilnimi skladbami Nebelsheinwerfer, Painapple Express ter Land Of The Dead. Kvartet je skaljen iz pravega jekla in že v samem štartu poseduje ogromno jajc. Predvsem pa godi retrozvočnost, ki niza slike in spomine na nekatere legendarne bende, ki so v avtentični glasbeni »provokaciji« poizkusno zmaličili thrash v svojsko formo in tako popularizirali brutalne začetke death metala. Primordialni šus in Govekar zna pokriti s kitaro ogromno prostora ter ustvariti prepričljiv sesipajoči zvočni zid. Slovenski Obituary? Ne povsem, a dovolj za uvodni namig kam pes taco moli vsem, ki skupine še ne poznate. Bravo fantje in punca. Le tako naprej!
Paragoria, nekdanji The Scourge, so thrash/death/groove metal kvartet iz Zgornje Savinjske doline, ki je nedavna pod okriljem založbe On Parole Productions izdal svoj studijski prvenec z naslovom »Decomposition Of Mind«. Tako to gre. Paragoria so absolutni posebneži na slovenski metal sceni. Še ena izjemna okrepitev ekstremnega krila Slovenije. Lahko rečem v tem hipu ena najbolj vročih in najbolj obetavnih novo skrpanih zasedb profiliranih in talentiranih glasbenih mojstrov, ki zna v prihodnje dostaviti še mnogo, mnogo dobrot. Kvartet Matjaž Parfant (vokal, kitara), Jernej Štorgelj (vokal, bas), Primož Brezovnik (kitara) in Matija Kadliček (bobni) je zavzel svoja mesta v skladu s stasom, ki ga zastopa ime Paragoria. Mrko namrščeni fantje so prižgali svoje motorke in prizorišče Downtowna je bilo kmalu podobno vojaškemu poligonu za preizkušanje novih Pershing raket »zemlja –zrak – zemlja«. Če me oči in ušesa tega večera niso varala, uporabljajo možakarji kar tri različne osnovne barve grčanja. Leva kitara, se pravi Matjaž, uporablja tisti, najbolj »prijetni« in nižje uperjeni death metalski krulež, medtem ko uporablja basist Jernej dva različna growla. Nižjega in višjega, ki bi bil sprejemljiv tudi v barvah metal corea. Občasno zaslišiš kakšen bolj potrashiran riff v kombinaciji z izjemnim občutkom za voluminozni groove in ko gre v teh trenutkih growl proti vokalu, zna zadišati po kakšnih Machine Head. Fantje so predstavili izjemno zmes odličnega kombiniranja grabežljive groove zavese metalskega mesarjenja, podprtega s perfektno ritmično opornico, k temu pa so dodajali malho kompleksno zasnovanih prehodov, ki so prelep dokaz izjemne fokusiranosti in zrelosti glasbenega talenta kvarteta. Paragoria je na debelo predstavila svoj studijski prvenec. Všečno gibanje, kinetika, igra velikega žara in predanosti. To je bend, za katerega upajmo, da bo v prihodnje postal eden glavnih stebrov ekstremne veje slovenskega metala! »Decomposition of Mind« je album, na katerega je skupina lahko resnično ponosna!
Dead Dildo Drome niso več neznanka. S ščepcem Monthy Pythonovske logike razbija ta srčni kvintet mnoge bariere, ki jih premnogokrat nosimo Slovenceljni v svojih zategnjenih glavah. Z njo te znajo »olupiti« kot banano. Ključ do tega? Ena beseda. Šero! A pojdimo po vrsti. Člani zasedb God Scard, Language Of Thought Hypothesis in Leaf Fat, združeni pod zastavo Dead Dildo Drome, že nekaj časa prepričljivo dokazujejo, da so ekipa izjemnih talentov, ki s svojo eklektičnostjo in debelo karizmo svojevrstno izzivalnega besnila ekstremne metalske našopirjenosti dodajajo enkratno barvno nianso sicer živopisani barvni paleti slovenskih dognanj na polju metala v letu 2013! Če kdo pravi, da je to kar igrajo metalcore, je ta oznaka mnogo preohlapna! Bend je izjemna mešanica glasbene izraznosti skupin, iz katere prihajajo njeni člani! Kje za vraga je studijski prvenec "Cowboys from Kredar'tza« fantje? Bojda tik pred durmi! Gre torej za enega najbolj težko pričakovanih albumov, ki se porajajo v slovenskem metal podzemlju!
Bend je našpičen in perfektno uigran. Vso pozornost prevzema seveda ognjevita karizma Roberta Šercerja. Šero, nepoboljšljivi ljubitelj pižam in usnjenih rokavic, je s svojim izjemnim odrskim performansom hipnotično preusmeril pozornost nase in s kameleonsko vživetostjo briljantno kontrastiral razpoloženjska stanja, ki jih je skupina nizala. Šerota za predsednika! Brez dlake na jeziku! Z izjemnimi vokalnimi akrobacijami, za kar bi si upal trditi, da je pogoltnil kovinsko stružnico, ki se mu je potem nesrečno zataknila v grlu, je možakar z vehemenco izjemnih izkušenj in koncertne kilometrine gospodoval odru. Prav lepo je bilo opazovati, kako mož uživa, ko mu bingljajo pred nosom opiti in okajeni lokalni »fraklji« različnih starosti. Sprva jih je Šero celo »pobalinsko« podžigal, kasneje pa so mu že počasi vlekli živce. A, kot že ničkolikokrat. Vsak košček planeta ima svoje posebneže. Tudi v Kranju ne manjkajo.
Dead Dildo Drome pa bi morali iskati uspeh v tujini. Gre za izjemen stroj, ki melje z vso močjo, obenem pa se loteva vseh stvari izjemno inteligentno, kar zapušča občutek polnokrvne otipljivosti njihove glasbene vsebine. Med fanti deluje izjemna kemija, zaznavanje, usklajenost, čvrsta in neukročena drža! Dead Dildo Drome se podrejajo le tistim gonilnikom, delujejo v eni sami prestavi! V najvišji! Igrišče mrtvega dilda? Ni večje laži. Dildo diamantne čvrstosti je prekleto živ in bestialno suvajoč. Če se priklati v vašo bližino, se vam ni treba ravno skrivati za feredžo, ščitnik za moda pa le vzemite s sabo. Vrhunska predstava. Predstava, ki te odpelje in po kateri lep kos časa ne prideš k sebi! Bend, ki polni okolico z energijo!
7. Donw Town festival je uspel v polnem iztržku. Tri skupine, tri različne glasbene podobe njegovega visočanstva, s katerim vsak dan spimo in občujemo. Kraljestvo metal glasbe. Vse tri skupne so posebne, se s svojim samoniklim karakterjem umeščajo v posebno nišo ekstremnih vej metala in jo zategadelj bogatijo! Lahko smo odkrito ponosni. Na Downtown! Na slovenski metal! Naj živita!
na vrh