Torkov večer bi se namesto obljubljene brutalizacije kaj kmalu končal klavrno, saj je avstrijska policija na mejnem prehodu zadržala kombi z »backline« opremo, potrebno za nastop celotnega tour paketa bandov: Morthem, Beheaded, Internal Bleeding in Disgorge. Negotovost navzočih je po dobri uri čakanja vendarle razblinil prihod kombija, tako se je koncert z nekaj zamude vendarle pričel.
Pojdimo lepo po vrsti – ironično so prvi na oder stopili avstrijski Morthem, in če smo se še pred pričetkom pogovarjali o tem, da bodo definitivno slišali marsikatero pikro na račun delovanja njihove policije, so nam že v uvodnem komadu to misel izbili iz glave. Peterica, ki tvori Morthem, vidi sebe kot pet prstov, ki skupno s pestjo drobijo vse in vsakogar pred sabo. Prav takšen pa je bil tudi njihov nastop - udaren, hiter, glasen. Kot prvi nastopajoči so tako postavili visok standard pričakovanemu večeru in jasno je bilo, da bodo imeli naslednji bendi težko nalogo, da jih dosežejo ali celo presežejo.
Prvi, ki jim žal ni uspelo doseči zastavljenega standarda so bili Beheaded. Glede na to, da smo bili priča dolgim pripravam bobnarja je nato sledilo razočaranje, saj je vse zvenelo monotono in brez kakršnih presežkov. Očitno pa je bilo, da tudi njemu nekaj ni pogodu, saj je ves čas pogledoval za zaveso backstagea in se med komadi posvetoval ali pa pritoževal, kdo bi vedel. Glasba, ki bi morala biti izvir energije je tako postala črna luknja, ki je črpala energijo in me pustila ravnodušno in utrujeno.
Standard pa so definitivno presegli Internal bleeding, stari mački, ki z nekaj pavzami delujejo že od leta 1991 in ki jih skupaj s Suffocation mnogi navajajo kot začetnike t.i. »slam death metala«. V glasbi se sliši groove New Yorka, ki ga bendi po svetu trudijo kopirati, pa jim to ne uspeva ravno najbolje. "Ali si, ali pa nisi New Yorčan!" Frontman Keith DeVito večkrat omeni, da je njihova glasba "New York style" in pričakuje divje norenje pod odrom. Videti je bilo, da so imeli velika pričakovanja o divji slovenski publiki, o kateri pa žal ni bilo ne duha ne sluha. Deležni smo bili le manjšega circle pita, ki je prinesel nasmeh na obraz članom banda. Velik aplavz na koncu pa jim je dal vedeti, da so kljub mirni publiki dosegli svoj namen in zadovoljili obiskovalce.
Ker je bil to večer vzponov in padcev, se je val ob nastopu Disgorge zopet spustil v globine. Energičen frontman Angel Ochoa in ostali poskočni slemajoči člani benda, mene in še koga niso prepričali, saj je tako kot pri Beheaded, vse zvenelo kruleče monotono. Ali so bila utrujena le moja ušesa in zato nezmožna poslušanja grind brutalizacije s katero so nam postregli?! Ne vem. Upam pa, da so bili ostali obiskovalci bolj zadovoljni kot jaz.
Sam večer je bil vsekakor dobra doza brutalnosti, čeprav bi si vsi želeli večjega obiska in podpore tej glasbeni zvrsti. Žal trenutni glasbeni trendi napovedujejo vzpon hitro vzpenjajočih instant bendov, ki kopirajo začetnike masakriranja bobničev, pozablja pa se na tiste, ki so prvi vnesli grind in death na sceno. Optimistično upam, da bo nekoč mladina dala priložnost tudi pionirjem death metala in bo tako povprečna starost obiskovalcev 20 in ne 30+ let. Pa še več nas bo tako uživalo v majhnih klubih, ki nudijo prvovrstne občutke ob poslušanju takšne glasbe.
na vrh