Le kdo bi si v začetku leta upal misliti, da nas čaka tako pester junij. Medtem, ko eden redkih slovencev, na katerega smo ta trenutek res lahko ponosni, Anže Kopitar, s trumo kraljev na finalnih obračunih hokejske končnice uči kozjih molitvic hudičke iz New Jerseya, so k nam v goste končno priromali popularni bostonski veseljaki in sosedje Dropkick Murphys. Že res, da je Boston oddaljen od New Jerseya kakšnih 300-400 km, a za ameriške razmere lahko rečemo, da sta Boston in New Jersey soseda.
Sedemčlanska zasedba ameriških glasbenikov z irskimi oz. škotskimi koreninami, ki gojijo tradicionalne irske napeve z dodanimi ritmi rocka in punka, je po šestnajstih letih obstoja končno pogosteje tudi v naši bližini. Prvič smo si jih ogledali v Zagrebu (reportažo lahko preberete TUKAJ), zdaj pa so se v okviru nove turneje Summer Tour 2012 namenili prvič dodobra stresti tudi ljubljansko Kino Šiška. Na naše veliko veselje s samostojnim koncertom, kajti v okviru te turneje večinoma nastopajo po evropskih rock festivalih.
Večerni show so petnajst pred deveto v skorajda prazni dvorani začele The Parkington Sisters, ali bolje sestre Rose, Nora, Sarah in Ariel Parkington. Prihajajo iz Massachusettsa in prav tako gojio irsko tradicionalno glasbo s primesmi ameriškega countryja. Rose je znana tudi kot predana volunterka in zbirateljica sredstev za bolne otroke v bostonskem okrožju. V znak solidarnosti in v zahvalo za donirana sredstva se je na festivalu Rock Am Ring nekaj dni nazaj v Nuerenbergu vpričo stotisočglave množice obrila na balin. Sestre so kot njihove dolgoletne znanke Murphyji vzeli kar za svoje in povedli s seboj na turnejo. Zakaj, nam je postalo hitro jasno. Punce so všečnega izgleda, poleg tega pa zelo dobro obvladajo več različnih inštrumentov, prevladujejo pa violine. Sprva malce sramežljiv nastop so dekleta znale presneto dobro stopnjevati, saj se je dvorana presenetljivo hitro polnila. Ni bilo namreč moč prezreti brhkih deklin, ki so tudi z zanimivimi vokalnimi harmonijami presenetile vse prisotne. Nekaj posebnega so. Ni čudno torej, da so se zbrani in razgreti fantje (marsikdo v škotskem kiltu) pod odrom hiteli hladiti s pivom. Pri eni od skladb se jim je na odru pridružil tudi basist Dropkick Murphys – Ken Casey, svoj nastop pa so več kot briljantno začinile tudi s priredbo Ring Of Fire – klasiko Johnnyja Casha. Ne zgodi se pogosto, da publika predskupini po zaključenem nastopu navdušeno vzklika »We want more!«. Prvo v vrsti presenečenj, kot se je izkazalo kasneje…
Po vedno glasnejših bojnih krikih iz vrst žura željnih prisotnih pod odrom »Let's Go Murphys, Let's Go Murphys« je skoraj točno ob 22. uri s še zakritega odra zadonela tradicionalna irska glasba, podkrepljena z ženskim v živo odpetim vokalom. Spomini na ladje obubožanih in obupanih irskih in škotskih prednikov, ki so v začetku prejšnjega stoletja plule proti obljubljeni deželi. Duh prednikov, poln hrepenenja in upanja v nove začetke. Vsaj meni se je zdel izjemno lep poklon prednikom in njihovi tradiciji.
Z dvigom zastorja nas je pričakalo novo presenečenje. The Parkington Sisters so namreč kar ostale na odru, pridružili pa so se jim člani Dropkick Murphys. Menda je bilo v tem trenutku vsem v dvorani kristalno jasno, da se obeta nepozaben nalivaško veseljaški žur. Začeli so z udarnim komadom 'Hang 'Em High' z zadnjega albuma Going Out In Style. Udarno, na polno in v njihovem stilu, z zvoki bendža in škotskih dud. Nato so nanizali kar brez odmora, kot nekakšen medley, nekaj uspešnic z različnih albumov, kot so 'The Gang's All Here', 'Bastards On Parade', 'Going Out In Style'. Prvi pravi vrhunec večera pa se je zagotovo zgodil s tradicionalnim irskim komadom 'The Irish Rover'. Publika se je dokončno sprostila. Tudi sicer je potrebno večinoma mlajšo publiko pred odrom posebej pohvaliti, saj je bila tokrat res dobro razpoložena.
Naslednje presenečenje, ki smo ga bili deležni, je bil sklop treh komadov, ki so jih Murphyji odšpilali akustično: kot se je izkazalo pri nas dobro poznana 'The Warrior's Code' (iz filma The Fighter), saj jo je občinstvo znalo peti na pamet, 'Take 'Em Down' in Boys On the Docks. Pri 'The Dirty Glass' se je z vokalom pridružila tudi Nora. Uradni del koncerta so zaključili z naslednjim vrhuncem 'I'm Shipping Up to Boston'.
Odlično veseljaško razpoloženje je bilo vseskozi čutiti tako na odru kot pod njim. Murphyji so tokrat nastopili v popolni postavi (zagrebški koncert je minil brez pevca Al Barra zaradi zdravstvenih težav) in tudi dobro kondicijsko pripravljeni, saj je bil to v napornem nizu enomesečne turneje njihov šele tretji špil od skupaj triindvajsetih. Al je več kot obvezen član benda, saj ima kot frontman dovolj dobro karizmo, podkrepljeno s pravim vokalnim potencialom, s katerim je z lahkoto dvignil na noge prisotno publiko. Ta mu je jedla iz rok in je bila pripravljena rajati od začetka do konca. Več kot sedemstoglavo množico, večinoma rosno mlado, kar je pravzaprav še eno v vrsti presenečenj. Publiko, ki ni razočarala in ki je znala prepevati večino njihovih komadov. Sem in tja je sramežljivo poletelo kakšno pivo, kot je to v navadi, a pretiravanja ni bilo. So se pa slovenci izkazali v stage divingu, potem ko so posamezni korenjaki občasno splezali na oder in pokazali svoje skakalne talente. Prava Planica v malem, sicer s kratkimi daljavami, a zavidljivo lepim stilom in presenetljivo dobrim telemarkom – na glavo. Velja pohvaliti tudi ozvočenje, kar je bil seveda pomemben del mozaika, ki je prispeval k popolni predstavi.
Podaljšek je bil kakopak obvezen. Casey je iz publike povabil dekline na oder, da so skupaj odpeli še uspešnico 'Kiss Me, I'm Shitfaced', ob vsesplošnem vzpenjanju najbolj hrabrih in razgretih na oder so odšpilali še 'Skinhead in the MBTA'. Z več kot sto ljudmi na odru pa so več kot enoinpolurno veselico zaključili s priredbo komada 'T.N.T.' (AC/DC).
Bil je to večer, ko se je Šiška dodobra zatresla. Večer, ki ga bomo še dolgo pomnili in večer, za katerega si želimo, da se ponovi. Morda je k temu pripomogel tudi poljub Venere s Soncem v živahnih Dvojčkih, kar se zgodi silno poredko, toda v zraku torkovega večera je bilo čutiti neverjetno razigranost, pozitivno energijo in magnetizem.
na vrh