Mike Sponza je mož, ki je s svojo vztrajnostjo postavil italijanski blues na svetovni zemljevid. Visoko cenjen in spoštovan bluesovski vizionar je skozi 30. let kariere tako ali drugače povezan s Slovenijo in našimi glasbeniki. Tudi njegovi nastopi na naših tleh niso nikakršno presenečenje, nazadnje je Mike z čikaškim blues veteranom Bobom Margolinom nastopil na festivalu Jazz Ravne aprila lansko leto.
Tržačan Sponza je s svojim obiskom pravzaprav prišel prevetriti post novoletno zaspalo slovensko prestolnico. V Kavarni Slamič na vogalu Kersnikove in Gosposvetske je priredil že dan prej koncertno generalko, ki je bila namenjena zaprtemu krogu najožjih prijateljev skupine. Na njem je nastopila tudi Lara Baruca, poleg posebnih gostov Vida Jamnika in superiornega jazz kitarista Primoža Grašiča. Dan kasneje, to je torej tisti pravi uradni koncertni dan, ki se je (upajmo da res tudi) obče oglaševal v sredstvih javnega obveščanja, pa je morala Lara Baruca svoj nastop odpovedati zaradi neodložljivih obvez do družine. Slamič je bil tega dne popolnoma razprodan! Rdeča dvorana kavarne je prijeten ambient, odličnih akustičnih karakteristik, ki je voljan, da se polno preda intimnemu druženju publike z zvoki organske pretanjenosti. Sem sodi plejada možnih odrskih izvajalcev vezanih na akustiko. Od žanrskih sfer kabaretne šansone, etna, folka, kantavtorske glasbe, do razno raznih jazz in blues formacij.
Mie Sponza je nastopil s svojo spremljevalno skupino, ki jo že vrsto let zastopajo bobnar Moreno Buttinar, basist Mauro Tolon in saksofonist Matej Kuželj. Na odru z njimi sta tudi Vid Jamnik, izjemni vibrafonist mlade garde slovenskih glasbenikov in seveda mož, ki je svoje čase namesto povštra pod glavo raje podlagal kitaro, enkratni Primož Grašič. Oba slovenska glasbenika sta s Sponzo v preteklosti tako ali drugače sodelovala. Sponza in Grašič pa sta že vrsto let dobra prijatelja in sodelvaca. Grašič je na zadnje vihtel dirigentsko palico orkestru, ki je spremljal v lanskem nastopu sredi Trsta koncert Mikea Sponze in Cetral Euorpean Orhcestra v sklopu Barcolana Music festivala, dne 10.10.2013. Publiko pa je tega večera sestavljala prava smetana slovenskih glasbenih staqorst, ki so zlasti skozi sedemdeseta postavljali slovenski rock in zabavno glasbo na noge. Eden takšnih eminentnih gostov, je bil tudi Benč, ki je s Sponzo sodeloval na izdaji iz leta 2007 »Mike Sponza & The Central Europe Blues Convention«.
Koncertrni nastop razdeljen v dva dela z vmesno 20 minutno pavzo, je ponudil repertoar avtorske glasbe, poleg pa so bili primešani nekateri blues standardi. Sprva je bilo mišljeno, da bo z glasbeniki nastopil tudi godalni kvartet, kar bi bila dejansko okleščena verzija tistega kar se je oktobra lani dogajalo na glavnem tržaškem trgu in od koder tudi izvira Sponzin novi CD/DVD, ki bo uradno izšel v tem mesecu, vendar sta Jamnik in Grašič, kot posebna gosta, več kot zadoščala.
Vid Jamnik na vibrafonu je skozi nastop skrbel za smelo zgostitev zvočne slike koncerta, dobil je dve ali tri točke da se v improvizacijah tudi razmahne, medtem ko je Primož Grašič, sicer čistokrvni jazz kitarist, moral dobesedno brzdati svoje prste, da se ne bi slučajno »razletel« na vse strani Kavarne Slamič. Primož je glasbenik, ki se tako spretno znajde v sleherni situaciji glasbene igre, da že zavoljo tega dejstva jemlje njegova igra sapo in dih vselej, ko ga opazuješ! To pot ni bilo prav nič drugače. Z jazzovskim variacijami prilagojenimi blues formam Mika Sponze, je ponesel Sponzino glasbo, do dimenzij, ki jih ta še ni izkusila. Ne glede na to, da je bil gospodar v hiši tega večera Mike Sponza, je pravzaprav Primož Grašič, kot posebni gost, ki niti ni bil vseskozi prisoten na odru med koncerte, polagoma hote ali nehote »kradel« Sponzi šov. Preprosto. Grašič je pač tako preklemano dober in v rangu jazza mu v Sloveniji le redko kateri kitarist lahko dostojno parira. Mehkoba, kontrola, izjemen kontrast med solo eskapadami in čutno pretanjenostjo! Vsekakor je Sponza kitarist skvašen iz drugega testa in primerjave so neumestne. Možakarja sta se namreč slikovito dopolnjevala v svojih iztočnih karakteristikah kitarske igre. Izkustvo bluesa in jazza v vrhunski koliziji torej!
Mike Sponza je s svojima retro zvočnima polakustičnima RIckenbacker 330/12, kot tudi Gibson ES 335 kitarama in odrskimi pajdaši izredno organsko sočno glasbeno vzmetenje, nalezljive vsebine žlahtnega prepleta blues-soul jazzovskih prvin. Glede na to, da sodeluje Sponza vseskozi s celo gardo različnih glasbenikov in se pojavlja na odrih v različnih glasbenih formacijah bodisi, kot akustični duet, kot udarni blues rock trio, kot Blues Convenction (tega večera v Slamiču), ali pa je bodisi obdan s celotnimi orkestri in vokalnimi solisti, dobiva njegova avtorska glasba vselej drugačen karakterni podaljšek. V žanrskem smislu. To pot je seveda bila avtorska vsebina jazzovsko korenito obogatena.
Repertoar prizemljen z možatim vokalom Sponze, je dostavil na koncertu avtorske Is This Love, Fire, Running On Empty, It's Hard To Be On The Road, Beauty Queen, You, Kakanic Blues, I Don't Know, Innocent Criminal, Anxiety,… Manjkala le še kakšna priredba Elvisa Presleysa, velikega Sponzinega idola, ki bi praznoval prav na dan Sponzinega koncerta v Slamiču, svojih 79. let. Drugi idol je glede na zatemnjena očala, ki jih nosi Mike na nastopih, nemara Roy Orbison.
Prelep večer odlične glasbene igre se je torej obrnil hipoma. Italijanski bluesovski svetovljan Mike Sponza ostaja vroča hrustljava žemljica, ki dostavi na odru natanko to, po kar se napoti poslušalec. Enkratno organsko glasbeno zmes, ki razvaja tudi najbolj zahtevna in čuječna ušesa glasbenih gurmanov.
na vrh