Razni pionirji in razna vstajenja, (ali) je srž še vedno srž?
Tudi pionirji mešanih podžanrov trše-zveneče glasbe, nastalih v začetku novega tisočletja, se množično poslavljajo. S svojo “zbožno” turnejo izjema ni niti ameriški sekstet Bleeding Through, ki ga je bilo (zadnjič) moč slišati minuli ponedeljek v metelkovski Gala Hali, seveda, v okviru pomladno-poletnih koncertnih udarcev domače prireditvene organizacije Dirty Skunks.
Glede na to, da imajo tovrstni “odhodi” vseumetniških, glasbenih kreacij zadnje čase le svoj namen in ob “čudežnem prihodu nazaj” posledico ( $-) emotikonska valutna očal’ca si izberi sam) sem v dvomu, ali naj pričakujem “Vstali so od …” turnejo?
Če sem zadnjič hvalil točnost koncertne prireditve, me je slednjič ta pokopala. Zamudil sem prvi bend, (ja, pljuvam si v skled’čko brez dna) slišal sem le zadnje tri komade avstralskih Hand of Mercy in vse skupaj je zvenelo kot “pravi”, skopirano-prilepljeni, trdno-sržni bend. Nič novega, menim pa, da se je lažje skriti za normative žanra, tako izvedbene kot izrazne, kot ponuditi oseben pečat znotraj njega. Presunjen nad potanko uniformiranostjo trdosržnih oboževalcev, domačih ter po “šengenu” kmalu domačih, sem dočakal ameriške This or the Apocalypse, kar melodičen spoj novotisočletnega metala in hard-cora, ki na trenutke “začini” z vse bolj slišno progressive oz. prog. podzvrstjo. S tremi albumi pod kapo, (mislim, da so predstavljali tudi zadnjega Dead years (Lifeforce rec. 2012), se fantovskemu kvintetu vidi in tudi sliši, da so preigrali že kar nekaj gala dvoran. Okrnjeno poslušalstvo (na pamet, med 25-35 glav), ki mu seveda botruje kar visoka vstopnina tovrstnih prireditev na splošno, je bilo priča, dobremu grlnemu vokalistu in predvsem šou-makerju (spoštujem žični mikrofon in dolžino kabla, dodobra izkoriščeno, fant je mislil, da je na štadionu, madona=) ter uigrani basovsko-bobnovski ritem sekciji z melodičnima in napadalnima kitarama, z obvezno opremo pomagajočega, melodičnega petja. Izostala pa ni niti hišna ekipa, v postavi tonskega tehnika in lučkarja, oboje zelo všečno, če ne izpostavim rutinskega dela šankerjev, varnostnikov ter ostalih sodelujočih. (dvignjena pest)
Po parminutnemu premoru so na oder prikorakali pionirji in pionirka novotisočletnega trdosržnega mešanca onkraj oceana, Bleeding Through in zdramili so se tudi očitni oboževalci, čakajoč na svoj breakdown*, na vrsto je prišlo tudi mlajše dekle omenjenih, ki je več kot odlično na odru pariralo henryrollinskovsko navdahnjenemu pevcu, v grlenih vragolijah in petju melodičnega refrena v dotični končni pesmi. Izpostavil bi klaviature, ki so posebnost Krvaveče-skoznjih, proti koncu dobro slišnih tudi posvečenim 25-35. Datum Vstajenja? Zbogom!
na vrh