Sredin predpraznični večer, je v ljubljanskem Orto baru, v sklopu tradicionalnega aprilskega Ortofesta, obetal pravo heavy metalsko rajanje. In še vremenarji so napovedali apokaliptične padavine, ki pa jih kar ni in ni hotelo biti. Vigilance, eden od mladih upov slovenske metal scene so imeli čast odpreti koncert bivšega Iron Maiden frontmana, Blazea Bayleya, kar pa ni kar tako.
Minilo je že skoraj tri leta in pol od zadnjega Rockline obiska Vigilance, skupina pa je v tem času tako napredovala kot se tudi spremenila. Naj spomnimo – Vigilance so z delom pričeli leta 2010 kot heavy/speed metal skupina, a se je iz zgodnjih, z Iron Maiden in Running Wild nadahnjenih začetkov, v nekaj letih prelevila v bolj temačne vode, prežete z okultizmom. Glasbeno ostajajo pri vzornikih iz '80ih let, le da tokrat prednjačijo skupine kot so Black Sabbath, Venom in Mercyful Fate. Navkljub vsem tem navdihom, pa zvenijo sveže in ne kot še ena kopija. Od zadnjega srečanja s skupino, pa so se zgodile tudi kadrovske spremembe – leta 2014 se je namreč formirala stalna zasedba z Gilianom Adamom na kitari in po novem še na vokalu, Tine Kaluža je ostal ritem mojster za bobni, skupini se je pridružil še drugi kitarist Rok Kalister, sprva kot gost, od lanskega leta pa stalni član zasedbe in skrbnik nizkih tonov, Andrej Škof. Skupina je svoj nastop začela pred nekaj manj kot dvajset glavo »množico« in občutek sem imel, da je to vplivalo tudi na energijo na odru. K sreči se je spodnja dvorana Orto bara le počasi pričela polniti, bolj vroče in aktivno pa je postajalo tudi na odru. Vigilance se pozna, da imajo kar nekaj koncertne kilometrine, saj precej nastopajo tudi po Evropi. Uigran, udaren in nekompromisen je bil tudi tokratni nastop. Na roko jim je šel tudi dober zvok, kritika pa bi letela le na odrsko luč, ki je delovala zelo monotono z občasnim modrim reflektorjem, ki je vsake toliko utripal brez povezave z ritmom. Žal je bil kvartet zelo omejen z prostorom zaradi že postavljenih bobnov za zvezde večera, tako da se je Andrej s svojim basom skrival za Gilianom, ki pa je z levo roko vodil skupino skozi dobre pol ure nastopa. Vigilance so predstavili dela iz svojih preteklih albumov, so pa nastop izkoristili tudi za predstavitev novih skladb iz prihajajočega albuma 'Hammer of Satan's Vengeance', ki bo izšel 9. junija. Če je sprva kazalo bolj klavrno, pa se je nastop do konca razvil prav odlično, skupina pa je navdušeno občinstvo nagradila še z dodatnim komadom.
Blaze Bayley je svojo glasbeno pot pričel leta 1984 kot pevec v britanski heavy metal zasedbi Wolfsbane. Z njimi je sodeloval deset let, leta 1994 pa je po odhodu Brucea Dickinsona iz skupine Iron Maiden, zmagal na avdicijah in postal nov frontman te legendarne zasedbe. Z Maidni je Blaze posnel albuma Factor X in Virtual XI, ki ekonomsko nista bila ravno uspešna, a sta kljub temu postregla kar z nekaj klasikami. Po prihodu Brucea nazaj, se je Blaze leta 1999 znašel na cesti in pričel s svojo solo kariero. Sprva kot Blaze, nato kot Blaze Bayley Band in od leta 2011 dalje kot Blaze Bayley – solo z gostujočimi glasbeniki. Od leta 2014 so ti njegovi gostje kar britanski heavy metalci Absolva, pod vodstvom Chrisa Appletona z izjemo njegovega brata Lukea, ki sicer igra tudi bas kitaro pri ameriških Iced Earth. Blaze je po mojem mnenju s to izbiro glasbenikov zadel terno, saj mlada ekipa izžareva neverjetno energijo, kot pa je sam nastop pokazal, pa tudi Blaze deluje pomlajeno na odru. Preiti iz stadionskih nastopov pred nekaj deset tisoč ljudmi na klubsko sceno z nekaj desetimi, mora biti hud šok za vsakogar. A se Blaze ni predal. Njegov črni Fordov kombi je že nemalokrat prekrižaril Evropo in tudi v Sloveniji smo ga gostili kar nekajkrat. In prav vsakič dokazuje, da je človek, ki ljubi svoje delo in je zadovoljen s tem, da zadovolji svoje oboževalce – ne glede na njihovo število. Tokratna setlista je večinoma temeljila na zadnjih dveh albumih; prvih iz triologije Infinite Entanglement, katere zaključek se pričakuje v naslednjem letu. Seveda ne moremo mimo Blazea, da ne bi omenili Iron Maiden – medtem ko je nekaj Iron Maiden skladb vedno (na veliko navdušenje oboževalcev) v repertoarju – tokrat so to bile Futureal, The Clansman ter Man On The Edge – pa njegova glasba ni popolnoma kopija le-teh. Ja, vpliv se definitivno čuti, vendar Blaze vseeno počasi razvija svoj stil, ki je bolj prilagojen njegovim vokalnim sposobnostim. Teatralno pa s svojimi grimasami in kretnjami na odru duhovito vodi dobro uro in pol koncerta. Višek tega pa je bila, tik pred koncem koncerta, izvedba Wolfsbane klasike Manhunt. Med njo so si namreč člani dali duška, izvedli svoje solo vložke, Blazea pa kar poslali z odra, potem ko je v začetku sam odrival Chrisa ter Karla. Pred zadnjo skladbo se je karizmatični pevec še enkrat zahvalil za obisk, obenem pa povedal, da ga po zaključku ne čaka luksuzna hotelska soba, limuzina pred dvorano, plačljivi meet&greet z oboževalci, ampak da bo odšel do stojnice z merchom in delil avtograme in se slikal z oboževalci zastonj. In ko bo to končano, se bo usedel za šank in pil pivo, dokler ne zaprejo lokala. In tako je tudi bilo.
Se je pa za vprašati, kam pluje slovenska heavy metalska barka. Spodnja dvorana Orto bara še zdaleč ni bila napolnjena, nastopal pa je bivši pevec Iron Maiden, ki je znan po odličnih nastopih. Generacijski prepad, morda, ali le lenoba?
na vrh