Kaj ne bi? Naš star dobri prijatelj Blaze Bayley se je vrnil v mali kraj slovenskega zamejstva, v mestece Gradišča na Soči, kjer je nazadnje nastopal leta 2014! Blaze Bayley je torej mož, ki ga častimo kot nekdanje prvo grlo neusahljivih titanov metala Iron Maiden in znova združenih NWOBHM metalcev Wolfsbane, pri katerih je Blaze pričel svojo kariero (preden se je priključil Maiden).
Nova maratonska turneja veterana borcev težko metalske kategorije je posvečena promociji novega studijskega albuma »Infinite Entanglement«, Blazea pa spremlja na tej turneji še ekipa treh glasbenikov, od teh sta dva stara znanca in sicer izvrstni kitarist Chris Appleton in bobnar Dan McNee, poznana iz naveze zasedbe Absolva, medtem ko zapolnjuje mesto basista po novem Karl Schramm.
Tokrat je Blaze Bayley z ekipo prišel na nekoliko večje prizorišče šotora, ki spravi z odrom vred pod streho kakšnih 500 ljudi, v kolikor je nabito poln. Pred nastopom Blaze Bayleya so prisotne ogrevali domačini Blue Rose ter Animal House. Kot že pred tremi leti, smo tudi tokrat krenili pozno iz slovenskih koncev naproti zamejstvu. In lepo odtempirali stvari. Malo pred pol enajsto zvečer je namreč stal na odru že trojec instrumentalistov, ki so z uvodno kanonado pripravljali pisto za prihod Blaze Bayleya, bend pa je po njegovem prihodu udaril v prvega rušilca koncerta, otvoritveno istoimensko skladbo novega albuma »Infinite Entanglement«.
Blaze Bayley poseduje na teh koncih divjo četo privržencev. Italijani so temepramentna publika, če ne drugega mu ostajajo zvesti zaradi njegovega preteklega članstva pri Iron Maiden. Kakorkoli, v prvem delu je Blaze preigraval večino svojega Blaze oziroma Blaze Bayley materiala, pri čemer je seveda uperil večino sil v izvedbo novih skladb novega albuma, ki je dobil največ pozornosti. Iz repertoarja so v celoti izpadle skladbe albumov »Tenth Dimension«, »Blood And Belief« ter (hvala bogu) »King Of Metal«, medtem ko je od starejših albumov prejel več pozornosti med privrženci silno cenjen studijski prvenec »Sillicon Messiah« (1999) ter dve odlični skladbi Robot (album »The Man Who Would Not Die«, 2008) ter Watchng the Nightsky (»Promise And Terror«, 2010). Publika je po pričakovanju Blazeu jedla iz roka, vsekakor pa je vsaj polovica dobre 300. glave publike vneto sodelovala z Blazeom in kompanijo med koncertom. Appleton je pokril z eno kitaro ogromno prostora, brez težav je ustregel tudi izvedbi harmonij v tercah, med Appletonovimi solažami pa je do izraza prihajala izvedbena kinetika ritem linije, ki je mojstrsko zapolnjevala prostor zvočne slike. Bend je na čelu z Balyleyem preznojil vse kar se je preznojiti dalo. Blaze Bayley si je s fanti privoščil nekaj več šov teatra v edini Woflsbane skladbi tega večera, malopridni Manhunt, kjer so vsi trije spremljevalni glasbeniki izvedli tudi vsako svojo solo točko, vpeto v jedro skladbe.
Po pričakovanju je Blaze med koncertom v slogu pravega vodje znova kupoval občinstvo. V enem od premorov si je v nagovorih vzel tudi nekaj manevra za sledeče sestavke: »When you buy my CDs, I pay my band!, When you buy my CDs, I pay my rent!, When you buy my CDs, I make a new CD!« Kot vedno. Po koncertu si moral stopiti do mize z uradnimi spominki in kupiti kak artikel. Vsi smo se torej z njimi opremili. Vrelišča so dostavljalae Iron Maiden klasiek ustvarjene v obdobju z Bayleyem v postavi. Ob pričakovanih katalizatorjih Futureal in Man on the Edge, je Blaze nemalo presenetil prisotne z izvedbo odličnega singla Virus, še bolj pa presenetil z odločitvijo da zaigra namesto Clansmana Iron Maiden standard Fear of the Dark, s čimer je spravil občinstvo do »solz delirija«. Šovu ne moreš oporekati. Blaze še vedno odlično poje. Niže in srednje intnonirane lege mu perfektno godijo in mož brez težav krmari med njimi. Po prvem obveznem dodatku v katerem je bend zaigral še eno izvrstno skladbo zasedbe Iron Maiden, ki izvira iz obdobja sodelovanja Bayleya pri Maiden, govora je o superiornem riffu, ki ga nosi enkratna Lord of the Flies.
Ura je odbila polnoč. Bend se je poslovil. Dejansko je bilo koncerta konec. Tudi na ostalih terminih aktualne turneje zaključuje Blaze Bayley koncerte z Lord of the Flies. Tokrat pa je gromko aplavdiranje in bučanje s strani italijanske publike priklicalo skupino nazaj na oder, ta pa je stresla iz rokava še eno nov skladbo in sicer Dark Energy 256, s čimer so bile trume Blaze Bayley oboževalcev končno zadovoljivo potešene.
Bend je po zaključku ure in tričetrt dolgega špila kaj hitro vskočil med publiko, delil avtograme, se podpisoval in seveda na široko debatiral s feni. Blaze se z ekipo drži. Končno je našel formulo za vzpostavitev prave spremljevalne ekipe. To se čuti na več kot solidnem novem studijskem izdelku in seveda v sam briljantni odrski izvedbi materiala, ki ga je krasil tudi odličen zvok tega večera!
na vrh