Black Diamond so zanimiv glasbeni fenomen, ko se ozreš na ponudbo in domete heavy metala skvašenega na slovenskem geografskem ozemlju. Dejansko takšne skupine pri nas trenutno ni. Black Diamond igrajo staro šolsko vižo metala, kjer dominira čist in melodičen vokal, navdahnjen nad vokalnimi pristopi pevcev, kot sta Ronnie James Dio, Rob Halford ali Bruce Dickinson. Obenem zvoči taista viža metala sorodno stari šoli ameriškega speed metala, ki so ga v svojih začetkih igrali Queensryche, Crimson Glory ali/in Fates Warning, kar pomeni, da Black Diamond radi svoje komade raztegnejo na več kot pet minut, razgibajo mid-eight pasaže ter vhodne in izhodne dele skladb. V kompozicije radi vstavljajo menjave ritmičnih ključev ter modulacije melodij. Skratka, radi pač skladajo glasbo, ki je nekoliko kompleksnejša, kot poljubni Accept ali Judas Priest komad.
Ker Black Diamond že od nekdaj slovijo po svojem perfekcionizmu, kar beleži tudi izvrstni studijski prvenec »Last Man Standing« (2012), sestavlja ekipo četa petih izvrstnih glasbenikov. Šef skupine in kitarist Igor Manasijevič je tako privabil k sebi še Primoža Pavlina (bas kitara), novinca Urbana Kolariča (kitara), enega najbolj vsestranskih bobnarjev na slovenskem Marka Soršaka »Sokija«, ki je pred časom zamenjal, prav tako izrednega Klemena Marklja. Na vokalu vztraja pri Black Diamond še naprej najbolj karizmatičnih vokalov stare šole metala Žanil Tataj »Žak«, ki že vrsto let sodeluje s postojnsko hardrock institucijo Mary Rose ter je prepeval svoje čase tudi za Divlje Jagode in Turbo.
Bend je obiskal konec oktobra odre Orto bara in se predstavil publiki v osveženi postavi, to je z novincem in kitaristom Urbanom Kolaričem. Na koncertu so Black DIamond zaigrali dve povsem novi skladbi Bad Colour in Struggle With Shadows in seveda material s prvenca »Last Man Standing«. Ura in pol druženja s klasično urezljanim heavy metalom polnim raznolikih pasaž in atmosferičnih prevratov. Na odru je kraljeval seveda izkušeni Žak, ki je s svojo večno iskrivostjo skrbel vseskozi tudi za simpatične vložke v svojih nagovorih, s katerimi je popestril premore med posameznimi skladbami. Izvrstna doza humorja. Nova vrhunska predstava znamenitega pevca, ob kateri se sprašuješ, zakaj v takšnem vokalu ne more uživati nikdar recimo publika festivalov, kot sta npr. Bang Your Head!!! ali Wacken Open Air. Fantje so se z vso zavzetostjo zakadili v izvedbo svojega glasbenega materiala. Ritmična kinetika Sokija sploh ni bila vprašljiva. Ob vseh ambiciozno zastavljenih kompozicijah ter izvedbeni zavzetosti, so nekatere kitarske pasaže izzvenele sicer s kanček premalo zvočno izvedbene dinamike, kar dostavlja občutek, da vsi fantje niso bilo povsem sproščeni ter da samozavest med izvedbo tega večera ni bila ravno njihov zvesti odrski sopotnik. To pomeni, da potrebujejo Black Diamond več odrske kilometrine. Je pa treba imeti v uvidu dejstvo, da je bend pravkar osvežil postavo in potrebuje nekaj časa, da se kemične vezi utrdijo in ogrejejo na pravo delavno temperaturo.
Black Diamond gredo torej naprej. Lepo jih je bilo znova videti in doživeti na odru, še posebej zato, ker ostajajo njihovi nastopi redkost. Bend obljublja nov album, kar je odlično zagotovilo, da se kvintet ne ustavlja in se razvija dalje. Glede na obe novi skladbi, ki smo ju med drugim slišali v Orto baru, si je tako mogoče obetati njegov izvrstni studijski naslednik, ki bo skupini še utrdil položaj na metalski sceni ter upajmo, da si bodo z njim Black Diamond še odločneje odprli vrata za prodor v tujino.
na vrh