Festival Bežigradfest, ki promovira novo, prenovljeno podobo ljubljanske Cvetličarne, se je po tretjini izvedenega programa že dodobra razživel. Cvetličarna je z junijem postala redno obiskovano prizorišče s strani koncertnih zanesenjakov širom ljubljanske kotline, v svojo sredo je zaradi pestrega nabora nastopajočih, ki se raztezajo po vseh možnih podžanrih rock'n'rolla, v prvih desetih dnevih programa privabila že več tisoč obiskovalcev. V torek je zavoljo napovedi koncerta legende slovenske popularne (rock) glasbe Janeza Bončine Benča na plano izbezala tudi nekatere starejše glasbene ljubitelje, ki so se v večernih urah tako pridružili mlajši, praviloma prevladujoči garnituri Cvetličarninih obiskovalcev.
Benč bi moral v Cvetličarni nastopiti že prvi junijski torek, a so (iz meni neznanega razloga) organizatorji festivala njegov koncert zamenjali z novomeškimi Kill Kenny, tako da se je naposled odvil teden dni kasneje, torej v torek, 11. junija.
A še pred Benčem so na oder malo pred pol deseto uro stopili Top Stripper, mladi ljubljanski hard rockerji, s katerimi se je v zadnjih mesecih večkrat srečal tudi že Rockline. Za Top Stripper se leto 2013 odvija s svetlobno hitrostjo! Po izdaji prvenca je sledila kopica manjših klubskih nastopov, ki so vrhunec doživeli prav v Cvetličarni, saj Top Stripper na tako velikem odru do zdaj še niso stali. Kljub neizkušenosti so se njegovi veličini dobro upirali, sploh kitarska dvojica Rok / Jure, ki je z menjavanjem položajev nastopu pridala konponento dinamike. Za časa njihovega nastopa se je v dvorani zbralo lepo število obiskovalcev, mnogo izmed njih se je s Stripperji srečalo prvič. Ljubljančani so predstavili svojo različico duha Sunset Stripa, ki so ga ujeli na prvencu »High Heels Avenue« (recenzija tukaj) in s skladbami katerega so zapolnili svojo celotno časovnico. Kljub temu, da nekatere njihove kompozicije bežno spominjajo na zvok skupin Cinderella ali Guns N' Roses, se v mladih glasbenikih skriva izreden potencial, zato se za njihovo prihodnost, vkolikor bodo vztrajali na skupni poti, zagovoto ni treba bati. Kot eden osrednjih stebrov benda se je z izjemno vokalno predstavo znova izkazal frontman Jaša, edina prava kozemtična napaka pa se je skupini pripetila ob koncu nastopa pri skladbi Do You Think It's Easy, ko je Jure pri solaži stopil v sredo, nato pa mesta pri Jašinem vokalnem vstopu ni prepustil frontmanu, ki bi mu kot nosilcu odrskega dogajanja vedno morala pripadati sredinska pozicija. A nič ne de, to ni pokvarilo splošnega dobrega vtisa, ki so ga Top Stripper pustili v Cvetličarni.
S poznovečernimi urami je prišel čas za glavno zvezdo večera, Janeza Bončino Benča, ki je že nastop odprl s hitom Ta noč je moja! Starosta slovenske glasbe je nastopil skupaj z Janijem Modrom (kitara), Janom Gregorko (bas kitara), Blažem Jurjevčičem (klaviature) in Žigo Kožarjem (bobni). Spremljevalni glasbeniki najvišjega profeisonalnega kalibra so dobro razpoloženemu Benču ves čas nastopa nudili zanesljivo podlago, tudi v trenutkih, ko je želel rahlo veseli Benč odplavati po svoje. Kljub temu, da skupina zaradi natrpanih urnikov po Benčevih besedah sploh ni vadila, so zavoljo svoje virtuoznosti delovali pikolovsko natančno. To pot so pred skladbami z zadnjega Benčevega albuma »Sol, poper in sanje« (recenzija tukaj) priložnost dobile njegove starejše uspešnice, med katerimi niso manjkali niti Zlata obala (Srce), Kolo ter Domovino moja (obe September). Benč, ki ga je krasil prepoznaven »kavbojski« stil s suknjičem čez prsi in klobukom na glavi, je uprizoril učbeniški nastop v kombinaciji čustvene vokalne interpretacije in odrskih prijemov, navdihujočih iz polnega avditorija obiskovalcev. Nekako neskladno z njegovimi običajnimi nagovori Benč tokrat ni razodeval anekdot svoje večdesetletne kariere, pač pa je prav vse elemente nastopa podredil izključno glasbeni kulisi. V času inštrumentalnega preigravanja je vse niti prepustil spremljevalnemu bendu in mu dopuščal daljše izlete, ki so svoje motive iskali predvsem v jazzovski tematiki. Pri enem izmed kitarskih solov pesmi Kadar ognji dogorijo se je pripetila komična situacija, saj je Benč v svojem slogu pokleknil pred basistom Gregorko, predno je spoznal zmoto in se obrnil na drugo stran ter se priklonil kitaristu Modru. Vzdušje se je tekom nastopa zavoljo popitih kozarcev piva in dobrega nastopa ves čas stopnjevalo, zenit pa je doseglo ob koncu, ko so Benč in ekipica izvedli zaključni skladbi Ob šanku in Navali narod na gostilne. Janez Bončina Benč pač ne zna zgrešiti. Vsakič, ko stopi na oder, mu s karizmatičnim presekom dolgoletne kariere brez težav uspe nahraniti obiskovalce. Nič drugače ni bilo niti tokrat v Cvetličarni.
na vrh