Prihod belgijskih gizdavo pobalinskih alternativnih rockerjev, obteženih z vsebinskimi vsadki žanrov stonerja, bluesa, surfa rock'n' rolla in celo popa Triggerfinger, je prišel kot naročen po odličnem vtisu, ki ga je ta bend zapustil na letošnjem nastopu v sklopu festivala Pivo in Cvetje v Laškem. Tako je Slovenija doživela reprizo posebne manifestacije posebnega koncertnega izkustva, kakršnega generira glasbeni dosje tega tria. Aktualna turneja po Evropi je namenjena promociji novemu studijskemu albumu »By the Absence of the Sun«, ki je za Triggerfinger skupno četrti. Zgleden obisk je namigoval na to, da se obeta v Cvetličarni tega večera prava rockovska poslastica.
Dogajanje so odprli domačini Top Stripper. Za njih skorajda lahko rečemo, da so postali kar hišni bend Cvetličarne. Nadobudni mladci potrebujejo konkretno odrsko ekspozituro. In ta večer jim jo je definitivno prinesel. Bend je v letu in pol, odkar jih je zadnjič poslušalo moje uho sredi junija 2013 pred nastopom Benča prav tako v Cvetličarni, storil viden opazni korak naprej. Zlasti je nadgradil odrsko igro, nadgradil samozavest in tako deloval med nastopom s svojo angažiranostjo in zavzetostjo silno prepričljivo. Dopadljivo gibanje, nenehna kinetika akterjev, postavljanje z ramo ob rami v linijo treh ali dveh glasbenikov, spodbujanje publike k sodelovanju s strani frontmana. In? Dopadljiva mešanica podrapano jurišnega hardrocka, ki črpa navdahnjenost nad deli Guns N' Roses pa tudi Mötley Crüe na drugi strani, kar pomeni da so se navzeli Top Stripper tudi ščepca umazane pankrtske punk arogance. Jaša Šaban (vokal), Jure Demšar (kitara), Rok Rožmanec (kitara), Rok Pavlin (bas kitara) in sveže pečeni član skupine in novi bobnar Aleš Strnad dokazujejo, da ostaja pogrevanje »stare župe« časov Sunset stripa še kako dopadljivo, všečno in nenazadnje močno zaželeno. Ekipa tehnikov je za bend zelo lepo poskrbela in tudi v zvočnem oziru so fantje zelo lepo spravili svojo koncertno predstavitev pod streho. Top Stripper ostajajo torej ekipa, ki je v vzponu, zato si v prihodnje zagotovo lahko obetamo še več dobrih novic v zvezi s skupino.
Triggerfinger so trije zreli glasbeni veterani z izdelano karizmo. Artistično in odrsko izvedbeno. Njihova pojava je gizdava, dražljiva, nalezljiva. V vseh ozirih. Njihov arzenal plejade rustikalnih »vintage« instrumentov, vključno s »kotlastimi« bobni, vzbuja izjemno atraktivnost. Bend je zapisan razvoju silovite zvočne masive, ki ruši vse seboj. Masten, razmazan hrumeč zvok Rubenovih Gibson in Fender Telecaster lepotic, kot tudi f-luknjastih Gretschev, podprt s prodorno rožljavostjo odebeljenih bas linij, z zvočno konturo večkrat podedovano tudi od Motörhead pankrtstva, za kar je skrbel basist Paul, nosi čvrsto podpornico v izrazito dinamični in siloviti bobnarski predstavi Maria Gossensa. Nad vso to oktansko voltažo leži kameleonski vokal Rubena Bocka, ki je lahko sladko zbadljiv, pobalinsko jedek, na zahtevanih točkah pa tudi predirljivo razdražen. Fraze so enostavne, jedrnate, urezane po aksiomskem vodilu »manj je več«, brez sapice kompliciranja. Ruben je izjemen frontman in skrjano nalezljiva karizmatična figura. Odmerja prave besede v pravih trenutkih, da drži ob sebi publiko čuječno in vseskozi na preži.
Bend je v dobri uri in pol na debelo predstavil svoj aktualni studijski album »By the Absence of the Sun«. Podrt, a invaziven zvok, kjer izkorišča Ruben tudi obilje mikrofonije, ki ga je bend razvijal od prvega do zadnjega trenutka, je prevzel publiko in ob trivialni ritmiki, evociral vale odzivov navdušenja, ki so temeljili tudi na mnogih plesnih korakih. Od prve do zadnje sekunde, brez spodrsljaja. Ruben je večkrat izkoriščal podest Gossensovih bobnov na katerem se je teatralno zviral v udrihanju svojih kitarskih fraz in tako skrbel za dvig dinamičnega razvoja dogodkov. Prav tako je občasno splezal na svoje bobne impulzivni Mario ter pomagal svojemu tovarišu vzdrževati vedro dvoransko razpoloženje. V kolikor bi se jima na taistem podestu pridružil tudi Paul, bi se verjetno pod težo obilnega, a prijaznega, dvometrskega orjaka, podest sesul v prah.
V obveznem dodatku so seveda fantje izvedli tudi priredbo Lykke Li hita I Follow Rivers, ki je od publike izvabila še večji iztržek povratnih energetskih reakcij. Do potankosti naštudiran in izdelan nastop izredne rockovske energije, izbrušene karizme in unikatne artistične glasbene izkaznice, je pričaral enega najlepšiih koncertnih spektaklov v letošnjem programu Cvetličarne in upajmo, da bodo Triggerfinger v formi in zavzetosti, ki so jo izkazali tega koncertnega večera, kaj kmalu znova naši gostje!
na vrh