Le malo je slovenskih rock festivalov, ki bi gradili na prepoznavni identiteti, s katero bi privabljali obiskovalce iz tujine. Večina organizatorjev se poslužuje zanesljivega taktiziranja s privabljanjem večjih imen slovenske in nekdanje jugoslovanske rock scene, s čimer poskrbi za garantirano dober obisk, glasbenim sladokuscem pa ob tem ne preostane drugega, kot zavijanje z očmi in dolge vožnje v tujino, kjer igrajo izvajalci svetovnega renomeja. Led so v tem oziru letos prebili organizatorji vsakoletnega primorskega festivala Rock Batuje, saj so v svojo sredo povabili legendarne britanske težkokategornike Uriah Heep, eno najvplivnejših zasedb svojega časa in še danes, štiri desetletja po njihovem komercialnem zenitu, greha vredno koncertno institucijo, s čimer so se uspeli zapisati na širši glasbeni zemljevid, pa čeprav za ceno osebnega finančnega tveganja.
Primorska je bila od nekdaj dežela rockerjev, pa čeprav zadnja leta tudi tam kronično primanjkuje podmladka, ki bi skrbel za nadaljni razvoj dotične glasbene umetnosti. Starejši obiskovalci bodo znali povedati, da so nekoč v deželi med Koprom in Gorico že gostovale eminence kot so Black Sabbath, Iron Maiden, Bryan Adams, Deep Purple..., z gostovanjem Uriah Heepov pa je starejša generacija po dolgem času znova prišla na svoj račun.
Mično organizirano prireditev, pri kateri sodeluje praktično celotna vas Batuje z dobrimi tristotimi prebivalci, so otvorili Pelhan, primorski rockerji, ki v letošnjem letu z obilico koncertov nadgrajujejo lanski dosežek, ko jim je uspelo splaviti prvenec »V Neznano« (recenzija tukaj). Pelhan so se izkazali za primerno predskupino Uriah Heepom, saj tudi sami navdih za svoje udejstvovanje črpajo na starošolskem izročilu rocka z bogatimi organskimi aranžmaji, pa čeprav so njihovi komadi neposrednejši, spevnejši, radijskim frekvencam prijaznejši. To pot so Pelhan dano časovnico zapolnili izključno s skladbami lansko leto izdanega prvenca »V neznano«, standardna malha dveh priredb je izpadla, kar priča o vse samozavestnejšem pristopu Aleša Pelhana in kompanije. Primorci so prikazali odlično igro dramatike (Blizu je zadnji zdih), stopnjevanja napetosti (Če jutri umrem) in dinamike (V neznano), medtem ko so se odločili za izpust nekaterih avtorskih skladb baladnega izvora. Zgledna zapolnitev avditorija pod odrom je dokazovala, da Pelhani počasi, a zanesljivo osvajajo srca rockerskih zanesenjakov, ki že pričakujejo (pričakujemo!) izid novega materiala.
Že zgodaj v programu je sledil nastop zvezd večera, Uriah Heep! V taboru britanskih rock starost ni nikoli dolgčas. So med najaktivnejšemi in najkonsistentnejšimi bendi klasične dobe britanskega rocka in tudi na stara leta skrbijo za redno bogatitev diskografske zakladnice. Vsega nekaj tednov pred prihodom v Batuje so izdali svoj najnovejši album »Outsider« (recenzija tukaj), s katerim so vstopili v novo, post-Bolderjevo dobo. Legendarni basist Trevor Bolder, znan tudi po svojem sodelovanju z Davidom Bowiejem, se je lansko leto poslovil iz tega sveta, v njegove škornje pa je stopil Dave Rimmer. Uriah Heep nikoli več ne bodo isti, vseeno pa tudi z novo postavo in preoblikovanim razmerjem moči nadaljujejo svoje poslanstvo.
Uvod s »Sea of Light« (1995) skladbo Against The Odds je bil identičen kot že lansko leto na Lentu. Rahel dotik hammonda se je ob vstopu trde kitarske fraze razvil v težko rockersko izpoved močno zaznavnega retro zvoka, ob katerem bi kompoziciji z lahkoto pripisali dve dekadi starejšo letnico stvaritve. Nadaljevanje z Overload je potrdilo izredno zaupanje peterice v temačnost albuma »Wake The Sleeper« (2008), saj komad v igranem repertoarju vztraja že več turnej zaporedoma. Po začetnem medsebojnem tipanju benda in publike se je s prvim poklonom klasični bendovi eri Sunrise začelo zares! Vzdušje je začelo intenzivno rasti z vsako skladbo, olja na ogenj pa je prilival dobro razpoloženi frontman Bernie Shaw, ki si veličino odra vedno znova podredi sebi v prid. Zdaj polaga verze v usta prve vrste iz roba odra, že v naslednjem trenutku pa se nasmiha in ploska ob bobnarski bateriji Russella Gilbrooka.
Uriah Heep slovijo po izrednih vokalnih harmonijah, ena glavnih zvočnih karakteristik skupine je v Batujah znova zaživela v vsej svoji polnosti, ko se je skupina lotila lahkotne rockerske koračnice Stealin'. Bernie Shaw svojih let seveda ne more skrivati. Čeprav ostaja frontman z rojeno voditeljsko sposobnostjo, si pri 58-ih letih ne more več privoščiti višjih vokalnih izletov, zato mu vokalna podpora ostale četverice pride še kako prav.
Najglasnejše ovacije med publiko so kakopak požela klasična dela Gypsy, Look at Yourself in July Morning, monumentalne skladbe izrednega dialoga med Lanzonovi klaviaturami in Boxovo kitaro, ob katerih so vzklike odobravanja iz sebe iztisnili tudi tisti najmanj razigrani obiskovalci, sloneči po oddaljenih kotih prizorišča. Ko je Mick Box v roke prijel akustično kitare, je bilo jasno, da je prišel čas za Lady in Black, obvezno spremljevalko slehrnega Heep koncerta. Mnogo prezgodaj! Britanci so ocenili, da so glede na okoliščine (izplačan honorar) izpolnili svoje poslanstvo in primorsko občinstvo prikrajšali za dve ali tri skladbe. A pododrje se ni dalo motiti! Raztegnjena Lady in Black verzija z obilo sing-a-long prepevanja je za marsikoga predstavljal vrhunec koncerta, ni jih bilo malo sivolasih obiskovalcev, ki jim je ob tem spomin nehote ušel štiri dekade nazaj v čas, ko so z vrtenjem znamenite himne povsem ogulili vinilno ploščo »Salisbury«.
Ob povratku na oder je publiko ogovoril edini preostali originalni član Mick Box in med člane benda povabil vsa dekleta, mame in rock babice, ki so po vzoru Iggy Popovih The Stooges prikorakale na oder in zaplesale po taktih skupine, ki se je od Batuj poslovila s še enim zimzelenim napevom, Easy Livin'. Magija skupine je po vseh pretečenih letih še vedno močna, stalno koncertno udejstvovanje pa skrbi, da se je rja še ni oprijela. Za vse častilce klasičnorockovskega izročila brez kančka dvoma nepozaben večer, ki je skoparil edino in le s časovnico nastopa. Nepozaben? Spomin na čas, ko je bil rock'n'roll še mlad, je bil uspešno priklican, to pa je konec koncev tudi razlog, zaradi katerega smo prispeli v Batuje.
Pozna večerna ura je Rockline ekipico že hitro napodila nazaj proti osrčju Slovenije, zato smo izpustili nastopa skupin Bohem in Heavenix, ki se jima s poglobljenim prispevkom oddolžimo ob kakšni drugi priložnosti. Držimo pesti, da v proračunu festivala ob gostovanju svetovnega imena ni zazevala finančna luknja, v tem primeru se morda tudi v naslednjih letih lahko obetamo gostovanja še katerega od eminentnih imen svetovne rockerske srenje.
na vrh