Če je kje na planetu in v Sloveniji kakšna skupina, ki bi ji dobesedno zaukazal, da naj igra na vsaki žurki, ne glede na njen namen, bi gotovo ta laskavi naslov pripadal skupini Ana Pupedan. Pivški rock'n'roll burkeži, ki ti v dveh do treh urah zaigrajo izjemno mešanico vseh mogočih žanrov, seveda na bazični osnovi samonikle alternativnorockovske drže, kot jo generira življenje v Pivki in njeni okolici. Ana Pupedan. Bolj ko tone svet v dejanja absurdov in apatije, bolj trdovratno se Ana Pupedan oklepajo svoje pozitivne naravnanosti, pa čeprav gojijo uporniško držo. Koncerte in poezijo spremljata vseskozi velika vedrina in prešerni smisel za dober štos in črni humor. Ana Pupedan so stalnica. Izjemna zasedba, ki je po potrebi rojena tudi za definicijo prvovrstne parodije.
Končno so se zvezde postavile torej na pravo mesto, da smo se lahko znova srečali s kvintetom, ki ga kot vselej zastopajo štirje izvrstni glasbeniki in odrski interpreti z imeni Simon Avsec (vokal), Boštjan Požar (kitara), Peter Žnidaršič (bas kitara) in Marko Doles (bobni). Koncert se je začel v MINKu kot vselej v času, ki se je krepko nagnil proti enajsti uri zvečer. Odličen obisk, publika lačna dobre energije, dobrega rock'n'roll razvrata. Ana Pupedan so očitno na Severnem Primorskem dodobra zasidran bend in tako so naleteli na izredno močno podporo s strani publike. Narod je obvladoval komade, jedel Avsecu vseskozi iz roke, izpolnjeval tudi zvesto njegova povelja (tako se je na njegovo željo zvrstila pred pročeljem odra v danem trenutku tudi garnitura plešočih v kolu ipd,…). Skratka. Leta 2013 sem gledal nazadnje pravi headlinerski koncert zasedbe, brez kombinacije z Janijem Kovačičem ali akustike. Torej, pred nami so bili 100% električni Ana Pupedan, pet let, ki so pretekla od mojega zadnjega obiska koncerta, pa ni malo in fantje so očitno prešli v tem času z alkoholnih pijač na vodo, čeprav so med koncertom »tolažili« prisotne, da si točijo vino. Očitno je, da pregovorno skozi leta ne deluje le zob časa, pač pa deluje tudi zob čaše.
Veselica z Ano Pupedan je bila razdeljena v dva dela, drugi je bil znatno daljši, v drugem so šli fantje do konca in brzdanja ni bilo več zaslediti prav v ničemer.. Odlična igra kot vselej. Vsi štirje gradniki igre pa natanko tam, kjer morajo biti. Ana Pupedan so izvrstni štoserji. Avsec izvrsten poveljnik, ki je namazana z vsemi žavbami, rojen odrski zabavljač, tu je odlična spremljevalna tovarišija z Boštjanom, ki je znova osupnil s svojo kitarsko igra, pa klena gospodarja časa Marko in Peter, ki dajeta skupini čvrsto oporo v izredni ritmični kinetiki, na kateri jemljejo zalet in veter v svoja krila Ana Pupedan. Pivški punk in rock, kup parodiranja! Popivški Rap in seveda cel repertoar močnih točk, ki so ponarodele med ljudstvom. Bend je koncert odprl s skladbo Cigodrom, kaj hitro se je pojavila na set listi tudi neverjetno zabavna Nase in vase, pa Rdeča kočija in naprej Do neba, pa Na domači brjači, kasneje tudi Zločin in kazen z zgodbo o skesanem lovcu, ki je ustrelil medveda, a postal žrtev prekrškovnih postopkov. Seveda brez ostalih favoritov ni šlo: reggae/ska zabava Wat Kan Aj Du?, pa nič manj reggae Up Against th e Wall (kjer je skušal Požar »za-dub-ati« na kitari, vendar pa pri roki ni imel pravih efektov, neverjetno zabavno), tu so še Moja domovina, Erotični song, Didly Dudly, Vsaka rwža jma trn (izvrstna parodija na Poison), Pwštr, Bla, bala, bla, Is dis lov, Pijan, Kalafonija, Lublana, Prvomajska, Afrika, Resničen dan, Četrtek, Ana Pupedan, Vrtičkarji,… kar nekaj se jih ne spomnim. Skratka. Večer, ki mu ni bilo videti konca. Bend je izšel ocean znoja, dostavil svoj koncertni maksimum, izvrstno žurko, narodu pa se je ob vsem tem odrskem zabavišču, prav tako pošteno trgalo! Izvrstna skušnjava torej z fenomenalnimi Ana Pupedan!
na vrh