Neutrudni švedski vikingi, Amon Amarth, so se pred kratkim odpravili na drugi del Jomsviking turneje, prvi del katere so odigrali lani jeseni. Nam najbližje so se ustavili v avstrijskem Gradcu, v legendarni dvorani Orpheum, kjer so se v zadnjih nekaj desetletjih zvrstili prav legendarni koncerti. Glavna sprememba v primerjavi z prvim delom turneje pa je prinesla dve novi predskupini, ki sta lepo zaokrožili večer v melodičnih death metal zvokih.
Prvi je nastopil finski sekstet Omnium Gatherum. Žal sva, zaradi polnih cest vračajočih vikendašov in pomanjkanja parkirnega prostora in nenazadnje tudi dejstva, da so se nastopi odvijali deset minut pred uradno napovedano časovnico, v dvorano prispela, ko so iz ozvočenja odzvanjali zadnji takti njihovega nastopa. Čeprav skupina obstaja že od leta 1996, pa so Finci zaživeli šele v 2000ih, ko so pričeli z izdajo albumov in podpisali pogodbe z založbami kot so Nuclear Blast ipd. Igrajo progresivni melodični death metal z kombinacijo čistih in krulečih vokalov na njihov stil pa je močno vplivala Göteborška scena. Žal bo treba na njihov naslednji koncertni nastop pri nas ali v bližini še malo počakati.
Skupina, ki je sledila, mi je bila osebno vrhunec večera. Dark Tranquillity se uvrščajo v veliko trojico Göteborške melodic death metal scene in z njimi sem se prvič v živo srečal ravno v Orpheumu davnega leta 1999, ko so nastopili (poleg Arch Enemy in Children of Bodom) kot predskupina In Flames na takratni World Colonization Tour. Če hitro prevrtimo čas 18 let naprej – DT so od takrat izdali sedem studijskih albumov, zadnjega, 'Atoma', konec lanskega leta. In prav Atoma je bila rdeča nit tega nastopa, saj so skladbe z zadnjega albuma zavzele polovico setliste. Skupina pod taktirko karizmatičnega Stanneja je svoj nastop opravila več kot odlično, navkljub težavam z zvokom, ki so se dogajale praktično skozi vseh 50 minut njihovega nastopa. Opazovati Stanneja, kako z velikim nasmehom na obrazu uživa v odzivu občinstva, zadaj pa mu precej kontrastno, preostanek skupine preigrava kar melanholično obliko melodic death metala, je bilo precej zabavno, a nič ne de, uživali smo vsi. Dark Tranquillity so znani, da na turneje povabijo še kakega gostujočega kitarista, tokrat pa sta bila kar dva. Ker si je za tokratno turnejo, njihov kitarist Niklas Sundin vzel nekaj očetovskega »dopusta«, je skupina rekrutirala Johana Reinholdza, ki je svojo kariero začel že kot mlad najstnik v prvi polovici '90ih in sodeloval z mnogimi skupinami, družbo pa mu je delal še Christopher Amott, ustanovni član skupin Arch Enemy in Armaggedon in brat slavnejšemu Michaelu Amottu, ki ostaja glavni kitarist Arch Enemy. In ko smo še pri slavnih bratih – od leta 2015 za nizke tone s svojo bas kitaro skrbi Anders Iwers, brat Petra Iwersa, ki je pred kratkim zapustil In Flames. Kitaristoma se prav nič ni poznalo, da sta le začasna člana skupine, medtem ko je Iwers, svojo višino in dolgimi sivimi lasmi in brado dominiral v prvi vrsti odra skupaj s Stannejem. Borih 50 minut je za skupino takega kova, kot so Dark Tranquility, absolutno premalo. Upam le, da nas v bližnji prihodnosti razveselijo s solo turnejo.
Kot je bilo že prej omenjeno, so Amon Amarth pričeli z drugim delom Jomsviking turneje in kaj je tu novega za povedati v primerjavi z zagrebškim koncertom (reportaža TUKAJ). Bore malo, po pravici povedano. Če so se Dark Tranquillity bojevali z zvočnimi težavami, le-teh pri vikingih ni bilo zaznati. Dovršena scena, nastop, ni kaj. Tokrat so nekoliko uporabili tudi roadije, saj so se ti ob odru prikazovali v vikingški opravi z zastavimi (Tattered Banners), sekirami (Guardians), loki (One Thousand Burning Arrows) in ne nazadnje, med izvedbo 'Father of the Wolf' nas je obiskal kar sam bog Loki. Heggov vokal pa se je tokrat prepričljivo zgrmel skozi celoten koncert. Nabito polni in razprodani Orpheum pa nam ni dal dihati – dobesedno. Zračenje v dvorani se je namreč izkazalo za popolnoma neprimerno, do zadnjega kotička napolnjen prostor pa je temperaturo dvignil krepko prek 30°C. Posledično je nekaj obiskovalcev omedlelo in so jih varnostniki predajali v zdravniško oskrbo v avli dvorane. Konec dober, vse dobro – preživeli smo še en vikingški vpad v našo okolico, naslednjič pa se borimo z njimi julija v Tolminu na festivalu Metaldays. TIL VALHAL!!!
na vrh