Česa vsega človek ne doživi v tem življenju? Ime Adam Bomb se je verjetno med tistimi, ki vsaj z enim očesom spremljate še kaj več, kot bebavosti, ki jih prodajajo plačani bebavci mainstreamovskih radijskih frekvenc in puhlosti MTVja, že dodobra prijelo. Mož z originalnim imenom Adam Brenner - piromanija mu je bila očitno položena v zibelko, je v zadnjih nekaj letih že kar nekajkrat stal na odrih Slovenije. Nazadnje novembra 2010! Obrnilo se je vsega nekaj mesecev, ko se možakar mudi s svojima dvema kompanjonoma basistom Paulom Del Bellom in novo pečeno članico skupine bobnarko Violet The Cannibal, znova pri nas.
"Mlin pri Marjanu" se imenuje tokratna destinacija izvirne rock n' roll pregrehe. Bere se kot iz pravljice o Janku in Metki! Če ste se naveličali nedeljskega spogledovanja z najlepšo moško mandibulo Slovenije, vselej ko si zvečer prižgete televizijski sprejemnik in se na njem prikaže nepozabni in edinstveni lik Maria Galuniča, vam ostane na izbiro v slovenskem ruralnem okolju možnost podoživetja filma "Deliverance" z Jonom Voightom v glavni vlogi. Vse kar morate storiti je, da zajašete ali vprežete svoj dvo ali štirikolesnik ter se zapeljete skozi kraj Ivančna Gorica, pa naprej skozi vas Stično, v dolino Stiškega potoka do osamele hiše, kjer diši po prekajenih klobasah in dimljeni bukovini. Zunaj zmrzuje. Smo sredi februarja, noč je jasna, lega zatišna. Sneg škriplje pod nogami, ko se srečno prikobacam iz avta in zahvalim fortuni, da to pot nisem zgrmel z avtom v potok. Parkiranje? Einstein še ni izumil prave formule, da bi takšnemu izzivu lahko kljubovali kadar se odpravite do Mlina pri Marjanu.
Ura je devet preč, prizorišče je polno. In to dobesedno. Na odru stoji New Yorški kralj glam rock podzemlja in useka z enkratno priredbo The Who-jev Won't Get Fooled Again. Prostor se v trenutku ovije v beli dim, Adam Bomb zajašejo! Adam je falot nizkega proračuna. Najbolj srečen je, če dobi nekaj goldinarjev v žep, s katerimi pokrije potne stroške, kak topel obrok, streho nad glavo in po možnosti brhko deklino, ki se stisne k njemu in mu ogreje večno tavajoče srce osamljenega jezdeca.
Skrajno nezahtevno in hvaležno bitje, pa ti v zahvalo pripravi nepozabno odrsko žurko! Adam je na odru opasan in urejen kot se šika. Izzivalni usnjeni špic škorenjci, natrgane spandex hlače, ogrnjen v načičkani lateks, pokrit s klobukom. Mrk pogled izpod čela, fiksna spodnja ustnica! Mož ne pozna šale! Na njegovi desni je bolj razpuščeno odeti kolega basist Del Bello, za njegovim hrbtom podivjana žrebica na bobnih - kanibalka Violeta!
Adam Bomb je mož izjemne kilometrine! Ko igra kitaro, le redko pogleduje v njen vrat, sploh če so solaže "preprosteje" zasnovane! Tudi, ko je globoko zaposlen s petjem verzov, z lahkoto izvaja vse težje prehodne dele, sestavljene iz mnogih akordov, obenem pa vseskozi vpleta dodatne tone in harmonične okraske, s čimer si popestri svoj koncertni večer ter tako kljubuje uspešno nevarnosti, da bi postalo njegovo življenje slučajno na turneji kdaj monotono. Rahlo disonanten pristop petja, na trenutke togoten in kričav, pa tudi skrajno ciničen, ko je treba urezati skladbo New York, New York Franka Sinatre. Mož je držal občinstvo čvrsto ob sebi, ko je prehajal povsem spontano skozi znane fraze rock velikanov do svojih točk koncertnega repertoarja. Tako je pred I Want My Heavy Metal prehodno vpletel glavno frazo Smoke On The Water (Deep Purple) ter takoj za njo še Hell's Bells (AC/DC). K AC/DC pa se je tudi kasneje še rad občasno vračal (Thunderstruck). Seveda ni šlo brez uničujoče Je T'Aime Baby, pa nadobvezne P.U.R.E. Sex skrajno podivjane rock n' roll točke DWI On The Info Super-Highway ter pred zaključkom že kar pričakovano Rock Like Fuck.
Adam Bomb je opozoril na svojo vrhunsko kitarsko podkovanost v solističnih izletih in izredni spontanosti ter sproščenosti igranja. Če ti mož strese iz rokava Eruption Eddie Van Halena, je preostalo razpredanje na to temo, povsem odvečno. Spontanost, rutino in naoljenost pa je še posebej potrdila že omenjena DWI On The Info Super-Highway, z daljšo vmesno improvizacijsko točko na kitari. Tu sta vročični Kiss priredbi Deuce in Firehouse ter povsem za konec še Led Zeppelin klasika Rock And Roll. Mož ve kako podžigati množico in jo držati ob sebi, da mu ta sledi in je iz rok! Adam Bomb niso pozabili na pirotehnične vložke, ki so vključevali prižiganje kresničk, razpihovanje ognja, kurjenje činel in Adamove Gibson Les Paul kitare. Občutek je bil, kot da na prizorišču dejansko gori, salve belega dima pa so delovale v prirejeni kmečki izbi že prav groteskno. Preprosto nepozabna in edinstvena koncertna izkušnja. Kako iz nič, ustvariti vse.
Ura in 40 minut šusa in kotaljenja iz skladbe v skladbo. Rock potenca prvinskega glam/sleaze podzemlja je oživljena! Adam proti koncu napove, da nastopa na tej lokaciji drugič ter tega večera zagotovo ne zadnjič! Upajmo na čim več tovrstnih snidenj z legendo edinstvene karizme in odrskega šarma ter mu privoščimo srečno pot skozi Evropo. Adam Bomb je dokazal s svojo skromnostjo, a zagrizenim in nepopustljivim pristopom, da v njem bije neiztrohnjeno srce, ki ga ne ukroti prav nič. To je glasbenik, ki bo s takšno iskreno vero v svoja dejanja in pridigo ostal večno mlad in prepričljiv.
fotografije: Aleš Podbrežnik
na vrh