Težko je točno predvideti, koliko pare je potrebno, da se tak konglomerat, ko je hrvaška skupina Parni Valjak, že 40 let kobaca po glasbeni sceni. Seveda z vmesnimi krajšimi prekinitvami in nekaterimi kadrovskimi menjavami, a vendarle v vseh štirih desetletjih uspešno vozijo slalom med različnimi popularnimi glasbenimi slogi in vztrajajo pri vrhu popularnosti skupin iz bivše skupne države. Tudi v Sloveniji, kjer se Parni Valjak pojavijo večkrat na leto, jim oboževalcev ne manjka – dokaz v to so tudi razprodane Križanke.
Parni Valjak so v 4o-letni zgodovini izdali 18 studijskih albumov, 5 zelo popularnih albumov s koncertnimi posnetki in kar nekaj kompilacij. In še zdaj ne počivajo. Ustvarjajo nov material za nov album in prve zametke le tega s singlom Samo ti smo lahko slišali že tudi v Križankah. Pare več kot očitno še ni zmanjkalo.
Prizorišče v Križankah je dobesedno pokalo po šivih, ko so se petnajst minut čez deveto uro drug za drugim prihajali člani skupine. Vzdušje pod odrom je bilo fenomenalno in glasbeniki na odru so se hitro nalezli dobre volje gledalcev. S sprehodom po starih uspešnicah, kot so Ima dana, U prolazu, Zagreb, … so dodobra opeli tudi publiko, ki poleg dveh dam na odru kot tretji spremljevalni vokal ves čas spremljala skupino.
Uigranost na odru je mejila na perfekcijo. Ni kaj reči, fantje s toliko izkušnjami obvladajo svoj posel, dobro razpoloženje vseh sodelujočih pa je še dodatno popestrilo vzdušje v Križankah. Fantje so se potrudili in so nekatere starejše komade preoblekli v nove aranžmaje, kar je prijetno presenetilo nas, ki koncerte Parnega Valjaka pogosto obiskujemo. Akijev glas je skozi celoten repertoar zdržal brez težav, čeprav je bil koncert precej dolg. A takih smo pri Parnem Valjaku že vajeni. Med pesmijo Stranica dnevnika pa je Aki tokrat sedel celo za klavir.
Sledil je kar konkretno dolg akustičen del, ki je vseboval pesmi v setlisti od Vrijeme ljubavi pa do pesmi Ljubavna, med katero se je Aki povzpel nad publiko v Križankah in se sprehodil na nosilcih reflektorjev. Najbrž je imel kar lep razgled, medtem ko je publika z napetostjo spremljala njegove previdne korake pri sestopu. Akustičen del pri Parnem Valjaku vedno doda ščepec miline in umirjenosti pri koncertu ter še poudari čutnost besedil, pri katerih si publika da duška ob petju.
Za akustiko je sledil ponovni priklop s pesmijo Dođi, ki jo občinstvo dobro pozna, zato so ji spet dodali tretji backvokal. V zadnjem setu smo slišali tudi nov singel Samo ti, ki se prav prijetno zlije z vsemi starejšimi uspešnicami. Sledili sta Ja u ljubav vjerujem, Lutka za bal in pa udaren zaključek z Ugasi me, potem pa so zvočniki prvič potihnili. Takrat si je publika dala duška – žvižganje in kriki so skoraj prebili zvočni zid, da topotanja po tleh sploh ne omenjamo. Cele Križanke je zajel potres in seveda so se fantje vrnili na oder. Tako smo slišali in poskakovali še Dok si pored mene in se umirili z Jesen u meni. A mirnost ni trajala – takoj ko so se Parni Valjak ponovno odtihotapili z odra, je ponovno zagrmelo v Križankah. Z enako silovitostjo kot prej. Seveda je vsem stalnim obiskovalcem njihovih koncertov jasno, da se skupina brez Sve još miriše na nju ne bo poslovila. Tokrat so pred njo v drugem bisu postregli še z Nedeljo, potem pa je sledila odjavna špica in koncert se je po dveh urah in 45 minut dokončno zaključil.
Parni Valjak so pokazali, da po 40-ih letih še vedno znajo. Znajo zapeti, zaigrati, zabavati in spraviti publiko na noge. Usklajenost in živahnost , ki jo izkazujejo na odru, pričajo o tem, da jih bomo lahko spremljali morda še nadaljnjih 40 let. Ampak na obisk njihovega koncerta nikar ne čakajte tako dolgo. Naslednja priložnost bo že 16. oktobra v Velenju. Česa takega se ne zamuja.
na vrh