Na praznik dela so se nad Sevnico celo popoldne in proti večeru zbirali črni oblaki, ki so grozili organizatorjem 10. tradicionalnega ROCK žura, Študentskemu klubu Sevnica in Zavodu KŠTM, da bo udeležba dogodka, ki je letos prvič potekal na prostem, precej manjša, kot so si želeli. Festival bi imel ob boljši vremenski napovedi najbrž več obiskovalcev, pa vendar so prišli tako mladi, kot stari, iz Sevnice in okolice, ki se črnih oblakov niso ustrašili.
Rock žur sta s priredbami znanih komadov otvorila par s Hrvaške, ki sliši na ime Mary Jane. Kombinacija ženskega in moškega vokala ob spremljavi akustične kitare je bila kot nalašč, da je privabila poslušalce bližje in napovedala prvi bend večera, Divje rože. Divje rože sestavljajo trije fantje – vokalist, ki obvlada tudi kitaro, basist in bobnar, ter dekle, ki ji prsti kar letijo po klaviaturah. Frontman skupine je s sončnimi očali in rokersko držo spominjal na odrske poze vokalista skupine Big Foot Mama Grego Skočirja, s katero delijo Divje rože tudi podoben glasbeni slog. Publiko so ogreli s priredbami in nekaj avtorskimi komadi, nato pa oder prepustili Mary Jane, ki sta nadaljevala in dokončala svoj nastop z izvedbo serije priredb.
Manjši šok je doletel poslušalce, ko so pričeli s svojim nastopom metalci Burn Fuse iz Celja. Ti so po slogu odločno štrleli iz seznama nastopajočih na festivalu, saj so edini, ki plavajo v tako trdih vodah. Metalci v publiki so se jih seveda zelo razveselili še posebej potem, ko so zaigrali dva nova komada, Sleeper Cell in Within The Light. Teh obeh skladb do tega večera še ni bilo mogoče slišati nikjer v živo, niti na posnetkih. Torej je šlo za premierno predstavitev obeh novih skladb. Glede na to, da so Burn Fuse predstavljali na seznamu nastopajočih žanrski odklon je pbilo pravzaprav presenetljivo, da se je kar lep kup ljudi nabralo povsem spredaj tik pri odru in se polno predali energiji nastopa, ter ob koncu zahtevali obvezni dodatek! To le potrjuje, da so Burn Fuse na odru izredno prepričljiva formacija.
Ko so Burn Fuse prenehali tresti oder in je bila publika že dodobra razgreta, so na oder stopili Ljubljančani Stone Orange. Stone Orange so precej trši, kot Divje rože. Igrajo hard rock in imajo v žepu dva studijska albuma. Nasploh njihov aktualni, z naslovom »Dreamcatcher«, predstavlja za slovensko hardrockersko sceno kvalitativni presežek. Navkljub temu pa je bil njegov izid dokaj mimobežnega in komaj zaznavnega značaja, kar je velika škoda za skupino, ki poseduje zgledne avtorske talente. Stone Orange delujejo na odru usklajeno, nikakor pa niso razočarali tudi z naborom priredb. Marko je prepeval odločno in velja za markantnega frontmana, Stone Orange pa so publiko pripeljali do vrhunca in poželi glasen aplavz.
Kot zadnji so nastopili Resonanca, katerih glavni vokalist, Matic Nareks, je tudi učitelj petja in odrskega izvajanja. Igrali so predvsem priredbe, pravijo pa, da na koncertih nimajo v naprej pripravljene setliste, saj sproti sledijo odzivu publike na komade in se na odru sproti odločajo katere skladbe bodo izvajali. Nareks, ki vokalno dosega izjemne višine, se je še posebej izkazal pri priredbah skupin AC/DC in Billy Idol, publiko pa so Resonanca navdušili tako s starimi rokerskimi komadi, kot je Chuck Berryjeva Johnny B. Goode, kot tudi s starim jugo rockom, ki je vzbudil nostalgične odzive tudi pri v tistem delu publike, ki ni nujno predana v prvi vrsti rock glasbi.
Dogodek je bil dobro organiziran. Edini minus je bil ta, da je bil na prizorišču postavljen samo en šank, zaradi česar je nastala precejšnja gneča, ki je terjala tudi nekaj nezadovoljstva. Kar pa se samega poteka odrskega programa tiče, pa bi bilo veliko bolje, v kolikor bi Mary Jane zaigrali koncert v enem kosu, ne pa da hodijo dvakrat na oder, saj je to predstavljalo vrsto motnje do ostalih nastopajočih med njihovimi pripravami na koncert. Škoda je, da se festivala ni udeležilo še več ljudi, saj je prostor to omogočal, je pa publika vsaj po odzivu sodeč, zagotovo prišla na svoj račun.
na vrh