In tu je skupno že 14. album ene izmed najbolj skrbno varovanih skrivnosti slovenskega glasbenega podtalja. Edinstvenih varilcev prvovrstnega rocka pretanjeno prežetega z momentom eksperimentalnega ekscesa. Dame in gospodje. Pred nami je »Zlagano sonce« za njim pa stojijo brežiški Demolition Group. Skupina, ki je položila prve avtorske ovinke še globoko v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, se lahko pohvali danes z izjemno zrelostjo in karizmo, ki jima ni para. A skromni fantje tega nikakor ne obešajo na veliki zvon. Nihče jim ni enak in nikomur niso niti kanček podobni. »Zlagano sonce« je pravzaprav nadaljevanje zgodbe odličnega predhodnika »Planet starcev« (2011). Spremembo v ekipi in zvoku albuma prinaša menjava kitarista. To vlogo opravlja po novem pri Demolition Group Matija Lapuh!
11. skladb prinaša uvid v še en popoln eklektični glasbeni dosežek in izlet v atraktivno glasbeno vezivo, ki ohranja brezčasnost in zimzelenost glasbene izkaznice lika in dela skupine. Človek ne ve kje bi pričel opisovati vsebino novega izdelka, tako izrazito močna je njegova vsebinska otipljivost. informacijami.
Gradniki zvoka so natanko tam kjer morajo biti. Goran Šalamon ohranja vokalno znamenitost , ob kateri se naježijo vse dlake na koži, ko se z intenzivno strastjo prebija skozi izredno izpoved poezije. Iskriva, vselej pikra, a izjemno inteligentna poezija je namreč eden glavnih adutov, ki postavljajo Demolition Group na posebno kvalitativno mesto slovenskega rockerskega zemljevida. »Planet starcev« je napadal uničujoči neoliberalizem kateremu uklonjeno sužnjimo, »Zlagano sonce« pa se ukvarja s psiho posameznika, ki kot ujetnik tega uničujočega sistema duhovno in čustveno propada. Vezi oživijo s takšno resničnostjo, da taisto izkazano resnicoljubje izkljuje oči še tako slepemu slepcu, ki je noče, ne želi ali se jo boji, spregledati. Jedko, predirljivo, robato, diziluzionirano, zlomljeno, pa tudi nežno, globoko in žametasto. Goran je edinstvena vokalna karizma! Drugi šaman skupine, ki je esencialni gradnik eklektičnosti, ostaja saksofon Jožeta Pegama. Ta funkcionira na trenutke kot »drugi vokal« skupine, njegova prioriteta pa je ojačevanje in podvojevanje kitarskih fraz Mitje Lapuha, s to razliko da seveda vijugajo Jožetove linije na svobodoljubna polja improvizacije, ki pa ne izgublja rdeče niti muzikalično izklesanih form kompozicij. Že Van Der Graaf Generator in King Crimson so davno tega spoznali in okusili izrazno izpovedno moč saksofona kot instrumenta. To prav dobro vedo tudi Demolition Group. Saksofon ne »cefra« komadov, pač pa potencira, neguje in oplaja občutja črne erotike katere osnovni iniciator je Goran.
Demolition Group podajajo na albumu »Zlagano sonce« novo eklektično zmes prvin bluesa, funka, jazza, punka in metala. Vse to je v kompozicijah, ki hkrati razvijajo izjemno muzikaličnost, razmeščeno briljantno. Album podaja izjemno poslušljivost. V ritmičnem smislu je tej skupini vse popolno kristalno jasno. Ritem sekcija ohranja izjemno eruptivno dinamičnost in izrazno razgibanost (bas linijie so posebej raziskovalno razgibane) ter ustvarja barvito kontrastno »ogrodje« v katerega so vpeti hiperplazivni riffi masivnega zvočnega zidu Matije Lapuha. V mirnih trenutkih pokažejo Demolition Grioup svojo krhkost, ranljivost. Eden takšnih posebno ganljivih trenutkov je skladba Včasih tko, ki po vibraciji potegne »na prvo uho« mimobežno in nedolžno na Red Hot Chili Peppers klasiko Under the Bridge. Album je odlično uravnovešen z rušilci in trenutki zvočne miline in pretanjene finomehanike. Čustva in strasti pa vseskozi vrejo in udarjajo po vseh cilindrih šestnajst valjnega motorja skupine! Skladba Tesnoba strah in cvetoče polje je primer artistične briljance komponiranja in brezhibne razmestitve vseh gradnikov zvočne slike, kjer razkaže prav vseh pet gradnikov (s prepletom solaž na kitari in saksofonu, frcajoče rožljavimi vas linijami in rušilnimi prehodi na bobnih) izjemne vrline muziciranja. »Groove« je drugo ime za Demolition Group!
Med skladbami ni kakovostnih kolebanj in favorite boste morali poiskati sami. Novi album je nov dokaz izjemne kreativne svežine in ustvarjalne zimzelenosti, ki se tudi na zrela leta drži skupine in nikakor ne popušča. Mojstrovina in zagotovo kandidat za enega najboljših rockovskih albumov, ki so (in bodo) izšli v letu 2015 na slovenski glasbeni sceni!
na vrh