Townsend, Devin: Ziltoid the Omniscient

Preden začnemo z recenzijo, ki je pred nami najprej pristavite za kavo. Pa hitro, le pet minut imate! Pa naj bo kar se da dobra za božjo voljo... Ste? Lahko si oddahnemo, pravkar ste rešili Zemljo pred popolnim uničenjem. Pet milj nad Katarjem namreč prav v tem trenutku lebdi štiridimenzionalni nezemljan, Ziltoid Vsevedni. Njegova Vsevednost ima prednost pred ljudmi, eno dimenzijo namreč, ki mu omogoča nadzor nad časom. Za ukrivljanje časa pa potrebuje ultimativno gorivo, črno kavo, ki jo je moč najti le na enem planetu – Zemlji. Ziltoidovi hobiji so: igranje kitare, petje, je rahlo godrnjav in občutljiv, v resnici pa si Zemlje ne želi uničiti. Rad bi bil znan le kot najboljši kitarist vesolja in bil obdan z mnogo ženskami.

To je ozadje zgodbe, ki jo ponuja sedma studijska plošča kanadskega ekscentričnega genija Devina Townsenda, Ziltoid the Omniscient. Devin tokrat nastopa brez svojega banda, saj je sam tako odpel, kot odigral kitaro in bas kitaro, igral klaviature in prevzel samplanje, sedel pa je tudi na producentski stolček in ploščo še zmiksal. Glasbo plošče Ziltoid the Omniscient bi najlažje opisali kot zmes Devinovega drugega banda Strapping Young Lad, The Devin Townsend Banda in zajebantske Devinove parodije Punky Brüster s ploščo Cooked on Phonics. Novi album ponovno ponuja odtrgan Devinov humor, ki bi ga tokrat lahko opisali kot zmes Monty Pythona in Adamsovega Štoparskega vodnika po galaksiji. Glasbeno plošča demonstrira širok glasbeni spekter, ki ga poseduje Devin, saj se giba vse od materiala, ki je težkometalski in udaren kot kaj kar bi napisali Strapping Young Lad pa do mirnih, skoraj ambientalnih delov. Če bi morali Devina žanrsko popredalčkati bi ga najlažje uvrstil nekam med progresivni in atmosferični metal ter industrial. Album je izvrstno uravnotežen med udarnimi, težkimi deli (npr. Ziltoidia Attaxx!!!) in mirnejšimi atmosferičnimi deli (fantastična Solar Winds), obe strani pa povezujejo odpuljeni dialogi in narativni deli, ki pripovedujejo zgodbo.

Devin na albumu do konca razkaže svoj vokalne sposobnosti in pred nas razgrne tako brutalno dretje, visoke krike, kot čisto, melanholično umirjeno petje. Devin pa nastopi tudi v vlogi vseh karakterjev zgodbe in prav vsakemu vdihne življenje s svojim naglasom, poslušalcem pa povzroči trebušne krče zaradi režanje odpuljenim citatom ("Sem tako vseveden, da če bi obstajala dva vseveda, bi bil oba!"). A Devin ne briljira le na vokalnem področju, saj je tudi neverjeten multiinštrumentalist. Kitare so mogočno in žagajoče, udarnejše dele pa povezujejo odlični riffi in občasni hitrejši solo deli. Bas kitara sicer ni prav dosti slišna, a predstavlja lepo zapolnitev oz. dopolnitev glasbeno kompleksni plošči. Sampli dajejo albumu prizvok, ki bi ga zlahka uvrstili na kakšen soundtrack znanstveno fantastičnega filma osemdestih, in tako koncept plošče sijajno zaključi. Edini manjši minus je, da je Devin bobne sprogramiral z orodjem Drumkit From Hell (orodje je pomagal razviti bobnar švedskih Meshuggah Tomas Haake in ga uporabil na plošči Catch Thirty-Three), ki so sicer odlično sprogramirani, a sam bi si vendar želel slišati Gena Hoglana. Devin je to pot ponovno napisal 8, 9-minutne komade, ki so tako razgibani in polni atmosfere, da minejo v trenutku.

Če si ne želite pokvariti zgodbe in samostojnega razkrivanje nore fabule plošče Ziltoid the Omniscient, naslednji odstavek spustite in se k njemu vrnite, ko boste ploščo slišali sami. Če želite seveda.

Naše druženje z Ziltoidom se začne ko prispe na Zemljo z zahtevo po ultimativni skodelici kavo (ZTO). Ko je razočaran s kavo, ki jo prejme, napade Zemljo s svojo vojsko in skrivnim orožjem "Planet Smasher" z željo po popolnem uničenju človeštva (By Your Command in Ziltoidia Attaxx!!!). Kapitan Spektakularko sestavi načrt pobega, tako da Ziltoida razkrije kot piflarja, in nato s hiper pogonom pobegni proti N9 (Solar Winds in Hyperdrive). Ziltoid mu sledi in prikliče šestdimenzionali Uničevalec planetov v želji po dokončni zmagi (N9 in Planet Smasher). Uničevalec planetov Ziltoida zavrne, zato ta obišče Stvarnika Vsevesolja, ki mu razkrije smisel njegovega bivanja in pred Ziltoidom se odvrti celotno življenje (Omnidimensional Creator). Ziltoidu je razkrito, da je le lutka v predstavi (Color Your World in The Greys). Album se konča s "twistom", saj so bile vse le sanje uslužbenca v trgovini s kavo, ki ga zbudi šef in sprejme strankino naročilo po veliki kavi (Tall Latte).

"Hevy Devy" je z Ziltoid the Omniscient napisal eno najboljših plošč svoje kariere. Čeprav koncept morda vsakemu ne bo všeč, če niste ravno najbolj navdušeni nad bizarnim humorjem, gre vseeno za eno najboljših plošč letošnjega leta do sedaj. Če že ne za najboljšo pa vsekakor za najbolj drzno, unikatno in zabavno! Devin se žal zaradi izčrpanosti umika iz glasbenega posla, čeprav naj bi nas, ko se mu bo tega zahotelo, še osrečil s kakšno solo ploščo. Veseli smo lahko, da smo za konec kariere bizarnega Kanadčana dobili tako dobro ploščo. "Indeed!"