Le mesec po kompilaciji s kočevskega konca »Grupni – Kočevje špila« (december 2012) – RockLine recenzija TUKAJ – se je prebudil tudi zasavski konec Slovenije in lansiral svojo kompilacijo 19-ih avtorskih skladb 19-ih izvajalcev iz zagorsko-trboveljsko-hrastniške regije.
Tudi izvajalce na tej kompilaciji lahko razdelimo na tri osnovne segmente oz. kategorije. Alternativne zasedbe, zasedbe, ki gojijo radiu prijazen zvok in kategorija posebnežev avtorske samoniklosti.
Začnimo z radiu prijaznimi zvoki, ki jih na kompilaciji načne Andrej Ikica. Mož, ki je sklenil, da se po odhodu iz skupine Druga dimenzija preizkusi v vlogi samostojnega umetnika, je pripravil skladbo »Ko mine ta dan«. Skladba odpre album in sodi med njegove boljše stvaritve. Nalezljiv, organsko zveneč komad v spremljavi kitar polnosučnega »jangle« zvoka; toplino zvoka poudarjajo tudi retro zavese klaviatur, alternativna kontura je zaznavna, a blaga, predvsem pa noto posebnosti dodaja Andrejev pečatni in prepoznavni vokal. Za ljubitelje izvajalcev tipa Aimee Mann, Suzanne Vega itn. vredno preizkusa. Kar veliko skladb kompilacije se obrne, ko naletimo na zasedbo Neon Spektra in skladbo »Senca«. Ta ponuja enega redkih ženskih vokalov na tej kompilaciji, kar je prava zanimivost. Očitno v zasavski regiji primanjkuje talentiranih pevk. Kakorkoli, skladba prav tako sodi v zgornji kakovostni rang te kompilacije. Čeprav gre za nalezljivo skladbo, je njena vez z alternativnim rockom jasna, a mojstrsko zamaskirana v retoriko »sinth pop« kozmetike osemdesetih let, celo »new wave« milozvočnosti, ki kreira sanjavo cerebralno, celo psihedelično zagledanost skladbe, ki ji poveljuje ušesom prijetno, a hladno odtujeno »gruljenje« vodilnega ženskega vokala. V primerjavi z Andrejem Ikico pa jo skladba »Accede« Tomaža Mihelca precej manj prepričljivo odnese. Raba angleškega jezika je nekaj, kar hote ali nehote vpliva na zbližanje glasbene ideje s klišejem.
Naši stari dobri RockLine znanci Chaosstar ponudijo metalsko satiro v skladbi »Make Me Rich«. Zasedba, ki je leta 2009 pri On Parole Records izdala odlični studijski prvenec z naslovom »Lifetime« (RockLine recenzija TUKAJ), se nahaja na pragu prelomnic. Menjave v postavi, spremembe sloga? »Make Me Rich« v refrenu ne skriva Edguyevske satire, vendar pa se zbliža s klišejskim power metal standardom. K sreči ne moremo potegniti zaključnih sklepov, saj moramo počakati na studijski album. Tudi novi vokal navkljub mnogo večji tehnični izpiljenosti ne prinaša prepoznavno samoniklega barvnega karakterja predhodnika. Od Chaosstar se namreč pričakuje najboljši »kramp metal«!
Domačno zveneči kotel skladb kompilacije pa prinaša znana slovenska punk rock špura! Knapovski punk! Prvi čistokrvni plaz punkerske rušilnosti nove, a silno všečne skupine Datura z njihovo verzijo avtorske »Trboule« polnokrvno prepriča. Pravi knapovski krulež, podkrepljen s kapljico šnopca, in trivialna figura v poltone ovitih fraz, ki jih krepi grčavo disonantno dretje. Takoj za njimi, verjeli ali ne, z isto naslovljeno skladbo (»Trboule«) knapovski punk primež kompilacije vzdržujejo kralji alkoholnega rock'n'rolla The Drinkers s povratnikom na čelu skupine, Kolijem! Tipično urezani The Drinkers komad stare »Koli-era« šole. Kot bi med spahovanjem ubežal iz pivske beznice z brinovcem dodobra obteženega zasavskega logarja. Minimalno, predvidljivo, brez filozofije. Pivski napev pivskih rock'n'roll romantikov. Po »Recidiv« za valovsko »Imamo dobro glasbo 012« (RockLine recenzija TUKAJ) še ena potrditev, da se The Drinkers resnično vračajo v glasbene loge, po katerih so si nekoč zgradili ime na sceni. Fallen Idea je skupina, ki na tem kompilacijskem albumu ponuja komad »Brez meja«. Gre za novodobno trendovsko MTV-jevsko zgodbo skate punk/ska temeljev. Vesela rožljava punk rock roštiljada za vse, ki poznate zasedbe Taking Over Mars, Golliwog, Elvis Jackson itn. Preverjeno in že slišano. Več zanimivosti v alternativnem rockovskem kotlu te zgoščenke vračajo Icarus Down, ki z »YATC Rough« vzdržujejo lastne izrazne posebnosti, izkazane izpod navdiha post punk rock šole. Poleg Dature so Kvazi Cirkus še eni zastavonoše, ki vzdržujejo tisto pravo punkrockovsko gravuro slovenskega proletariata. Kvazi Cirkus pa so tudi precej bolje podkovani glasbeniki, zato je skladba tudi podprta z bolj zahtevno figuriranim aranžerskim ogrodjem, ki se veže na pogubno in razvratno rohneči vokal. Na drugi strani pa se radiu približa alternativna poprockovsko poudarjena zgodba zasedbe November1 v skladbi »Himna za naprej«, ki sledi v melosu že preverjeni antemičnosti Siddharte. V ogrodje skladbe je ujeta tudi doza bombastičnosti v srednjem simfoinstrumentalnem delu. Kontura melanholije zna poljudne slušatelje zbližati tudi z Bohem.
Banalna točka, skrajno banalna? Jo iščete na kompilaciji? Koala Voice z »Go Disco, Go« deluje kot nekakšno mašilo neposrečene hoje po današnjem vračanju trenda plesnih ritmov v alternativno rock špuro. To, kar mnogo bolj prepričljivo počnejo Lollobrigida ali slovenski Fury Walls. Koala Voice so mlada skupina, tudi njeno ime opominja na to, da so se njeni člani še nedavno igrali s plišastimi igračkami. Kakorkoli, počakajmo, kaj bo prinesla prihodnost, in se pustimo presenetiti.
Doza hardcora je še kako dobrodošla, saj tej kompilaciji adrenalinske naglice še kako primanjkuje. Za to poskrbijo Kreshesh Nepitash z »Don't Blame It On Me«. Odlična solucija za odpiranje koncertov pred Pro-Pain, Madball ali/in Agnostic Front. Fantje razumejo, kaj je to voluminozni groove, in tega v bogatem produkcijskem oziru zvoka soustvarja tudi rožljavo odebeljena bas linija.
Orleki so posebnost vsake kompilacije. »Življenje gre naprej« je skladba, ki daje jasno vedeti, da so člani skupine večinoma dobro preskrbljeni in da se jim v vsakdanu dobro godi. Vsaj nekomu. Najbolj pozitivna skladba albuma. Banalno besedilo, ki želi kupovati frekvence radijskih valov, iz preproščine komponiranja na stopnji »otroškega vrtca« še enkrat več rešuje igra instrumentalistov, med katerimi vlada dolgoživa kemija, saj ti ustvarjajo kuliso ozadja spremljave, ki je sočno spoprijeta kombinacija rocka in pihalno-harmonikarske kulture.
Red Five Point Star so zasavska verzija kočevskih Sell Out ali obratno. Ska kombo, ki lovi MTV-jevske trende. Solidno, a brez presežnikov. Skladba »I'll Grow Old« je lepa. Urezana je v ozko definiranem naboru dopustnih in nedopustnih potez aranžiranja, kot jih ponuja ska. Bolj kot ne gre v prvi vrsti za žanrsko popestritev kompilacije. Lepo in prepričljivo sožitje vokala in instrumentarija, a brez presežnikov umetniške samoniklosti.
Proti koncu naposled le zahrumi, kot se šika! Terminal Disease pripravijo thrash metal/metalcore/hardcore mikser, ki vam bo odtrgal glave. Refren pobegne že skoraj v prehudo dozo melodičnosti pa vseeno zadržuje ostrino na visokem nivoju. Neverjetno, kaj premorejo le trije člani. Pest dinamita v obraz. Kombo izkušenih glasbenikov, ki upajmo, da spravi od sebe studijski izdelek, kajti »Darkness Falls« je zelo obetavna skladba.
Enega vrhuncev kompilacije pa prinaša njen zaključek s skladbo »Sea Near Me« tria We Can't Sleep At Night. Vokal odtujeno odsoten, skorajda zlovešče zajedljiv, pravšnji za prapočelo »indie« neodvisnosti. Zasedba s simulacijo sintetizatorjev kreira hipnozo post punk atmosfere, skladba pa se drži nepredvidljivega razvoja. V vsega manj kot treh minutah se pripeti veliko adventivnih zamisli, ki postavljajo zasedbo We Can't Sleep At Night na mesto ene najbolj zanimivih skupin novega vala in skupine, ki zna netiti srca novega vala najstnikov. Skupina, ki sodi na sleherni festival tipa FreQuency ali Nova Rock. Skupina, ki si zasluži širšo prepoznavnost. Čakamo na tretji studijski album!
V sklop hip hopa na kompilaciji sodijo Bajta 13 (skladba »Chillax«), Five D (skladba »Dobvar Vibe«) in Lider (skladba »Moji snovi«). Med temi tremi je skladba »Moji snovi« (Lider) najbolj prepričljiva. Tako v kombinaciji zvočne kulise (matric) s podajanjem poezije kot tudi s samo ostrino nabrušenega jezika izpovedne sočnosti Danijela Djurdjevića.
Zasavski konec Slovenije s to kompilacijo dokazuje, da mu gre najbolje od rok pristni drvež knapovskega punk rocka, medtem ko je čistokrvno metal izročilo precej siromašno. Prav tako se pojavlja nekaj adventivnih izvajalcev, ki gojijo prepoznavno karizmo in avtorsko izročilo zvoka. Predvsem so ti posebneži We Can't Sleep At Night in Neon Spektra, Icarus Down, pa tudi »jangle pop rocker« Andrej Ikica. Trdim dejanjem rešujeta čast na kompilaciji zasedbi Kreshesh Nepitash in Terminal Disease, medtem ko pravoverni metal mesije Chaosstar z eksperimentom »Make Me Rich« podlegajo že slišanem klišejem. Tu so preverjena imena, ki ne zatajijo, kot Red Five Point Star, Orlek in The Drinkers, ki pa tudi ne ponujajo česa novega, še neslišanega, pač pa ostajajo usidrana v preverjenih vodah, kjer se za aranžerskim krmilom najbolje znajdejo.
Kakorkoli obračamo, ponuja zasavski konec manj izzivalno dražljive samoniklosti, kot je šlo pričakovati, sploh, če to kompilacijo primerjaš z »Grupni - Kočevje špila« (2012), pa vseeno. Izredna poteza založnikov, donatorjev in sponzorjev, ki so omogočili njeno rojstvo. Zasavski konec je bogat, to je nedvomno. Tradicija se prenaša iz roda v rod in nabor izvajalcev na »Zasavski Krasen džumbus – V 3 Krasne« to ponosno izkazuje. Upajmo torej na letni kontinuum kompilacije!
na vrh