Kaiser Chiefs: Yours Truly, Angry Mob

Kaiser Chiefs, odlično ime za novo znamko avstrijskih krofov! Res je! Sladki so kot krof in MTV jih ljubi. S kančkom pohujšljive žlehtnobe, sicer zaigrano nedolžnih pogledov, za katerimi se skriva razvpiti duh uličnega huliganstva, ki so ga nekoč prinesli na oder njihovi kolegi The Clash. A ti novi fantje doma iz Leedsa, so lahko karkoli. Celo to, da se jezi na njih šef Blurov David Albarn, češ, da "Yours Truly, Angry Mob", črpa navdih iz Blur albuma "The Great Escape" (1995). Čakaj, čakaj ti pokora Albarn. Če se bomo šli tako naprej, lahko v hipu postavimo Blur na trhla tla, kar se kopiranja tiče. Najbolj hecno ob tem je dejstvo, da je šefe v letu 2007 znova prebujajočih se Blur nedavno tega javno označil svoj opus češ, da je "The Great Escape" eden izmed dveh Blur albumov, ki sta prišla izpod njegovega peresa in katera sta zanič. Čemu bi ga potem Kaiser Chiefs sploh kopirali?

Gremo lepo nazaj h Kaiser Chiefs. Možakarji so po izrednem komercialnem uspehu, ki jim ga je prinesel album "Employment" (2005) obljubili sami sebi, da bodo ostali v goriščni točki in skušali utrditi svoj status. Tako "Yours Truly, Angry Mob" prinaša previdnost, saj se nov material močno naslanja na prvenec skupine, ki spretno jaše v pop rock-u, ki ga danes označujemo kot kombinacijo oživljanja post punk in brit pop elementov (fuj kako ohlapno, a ne gre drugače)!

Možje, kljub vsemu znanstveno božjemu utemeljevanju generalnih občutenj trpkosti katere je poln ljubosumno usmerjeni tisk, pristopajo profesionalno in povsem prepričljivo. O tem ni dvoma, ko postaviš ploščo v CD predvajalnik. Postavijo komade, ki okarakterizirajo razumevanje pop rock-a Velike Britanije za novo tisočletje v najlepši možni luči. Dvoransko orientirani spevni refreni, ki so sestavljeni iz vsega nekaj besed, ali zgolj melodično odvlečenih "Oh-oh-oh-oh" linij (Hyghroyds). Enostavno! Grabežljivo. Množice pod odrom bodo z lahkoto njihove! Poker asov mojstrsko priigran! To je album za vse "neuke", za vse anti-gurmane, ki nimajo časa za dezintegracijo vsebine in iskanje biblijskih prerokb znotraj potencialne rockovske glasbene popolnosti, katera naj bi izvirala iz elementarne kompleksnosti. Jezik Kaiser Chiefs je preprost, kratek, jedrnat in učinkuje na cerebralni korteks z nevarno nalezljivostjo. Ruby, ki je medtem postal velik hit, nosi pravi erogeni copotavi ritem, kateri požene telo v spontano ritmično guganje, da se človek še sam dodobra ne zave, kdaj se je to zgodil. Tu je kitara polakustično razposajenih odprtih riffov odlično uravnovešena s "honky tonk" klavirjem in seveda Rickyjev centralno nameščeni vokal, ki je rojen za vse kar ponujajo Kaiser Chiefs. Skladba superiorno oblečena za velik hit.

Kaiser Chiefs premorejo gradnjo raznolikih motivov. Te lepijo skupaj tako, da nosijo skladbe rdečo nit in visoko stopnjo fluidnosti. "Yours Truly, Angry Mob" je zato sila dinamična plošča, ki se odvrti skozi minutažo v hipu. Celo več. Težko boste našli v sleherni pesmi atribut namenskega "polnila", s katero danes skupine pridobivajo na minutaži albuma, ponujajo pa nič. Za siceršnjo konsistentno enakovrednostjo skladb nekoliko ceplja na albumu umirjena Love's Not A Competition (But I'm Winning), ki opozarja na to, da se fantje veliko bolje znajdejo v pivski krčmi, kot pa na cvetočem travniku med sentimentalnim ovohavanjem majskih cvetic Po drugi plati pa so rojeni za pisanje rockovske neposrednosti, ki jo prinašajo skladbe Everything Is Averaged Nowdays, Heat Lies Down, Angry Mob, Hyghroyds, Learnt My Lesson Well, že omenjena Ruby vsekakor, pa je posebne omembe vredna zaključna Retirement, ki prinaša refren, kot bi ga spisali Depeche Mode v času plošče "Violator", s tem da bi komade slekli iz elektronike in plasirali na njeno mesto kitarske riffe.

Kaiser Chiefs znajo rokovati z minimalizmi. Znajo rokovati tako spretno, da jih v enostavnosti združujejo na način, ki jih izrazno magnificira do maksimuma. To ni lahka stvar. Obstaja bojazen lastne repetitivnosti. Tretji album skupine bi naj le prinesel nekaj žanrskega odklona od prvih dveh. Bi bilo zaželeno, ne pa nujno, če bo skupina še naprej zdržala tesati hite kova Ruby. Kaiser Chiefs so z odliko opravili nalogo z novim albumom. Obstali so v središču pozornosti, obstali na MTV-ju in znova prešerno zatresli vrhove lestvic. Manjka še preboj v ZDA. "Yours Truly, Angry Mob" tudi potrjuje, da se je mogoče uspešno boriti proti današnji politiki velikih založb, da pripravijo zgodbo o uspehu premišljeno naprej, izvajalec izda album z mega hitom, z naslednikom pa pride na površje vsa njegova artistična nezrelost, za kar so krive tudi matične založbe, ki se prenehajo posvečati skupini, saj je potencialnih kandidatov, ki prinašajo novi dobiček, na ulici kot listja in trave. Masa pa ljubi nove obraze. Ne! Kaiser Chiefs dokazujejo z "Yours Truly, Angry Mob", da gre za izredno kvaliteten kvintet, ki v pravem trenutku zato ni zatajil! Uživajmo torej v odlični lahkotni, poredno sladki pop rock plošči, ki se lahko vtrti večkrat zaporedoma, v slehernem trenutku in ob različnih priložnostih v vsakem CD predvajalniku. Kljub vsem presežnikom, ki so uporabljeni v tej recenziji, je ob današnjih komercialnih pop rock trendih vprašanje, če se bo plošče čez deset let še kdo spomnil.