Nine Inch Nails: Year Zero

1. del: ozadje koncepta zgodbe albuma "Year Zero"

Začelo se je leto 0. Amerika se je spremenila v vojaško diktaturo. Svoje državljane drži pod kontrolo z drogo, imenovano Parepin, ki jo pod pretvezo, da gre za 'zdravilo za izboljšanje imunskega sistema ameriških državljanov', zliva v zaloge vode. Prebivalci imajo v zapestjih vgrajene čipe. Svet pretresajo nuklearne eksplozije ena za drugo, ljudje širom zemlje pa halucinirajo božjo roko, ki svari pred sodnim dnem. Peščica ljudi se upira oblasti, prikrito ali odkrito, in s tem tvegajo, da bodo likvidirani. Skupina znanstvenikov, ki dela na projektu prenosa digitalnih podatkov skozi čas, uspe v zadnjem trenutku, tik preden posebne enote razbijejo vrata laboratorijev, poslati nekaj podatkov 15 let v preteklost, v leto 2007, kot svarilo, da je potrebno to prihodnost preprečiti. Majhna skupina ljudi se odloči, da bodo svarilu prisluhnili ter poskusili spremeniti prihodnost.

Znanstvenofantastična postapokaliptična zgodbica za lahko noč? Film bratov Warchowsky? Ne. To je le podlaga za najnovejši album skupine Nine Inch Nails, imenovan Year Zero.

Ta zgodba se je začela razkrivati na zelo pretanjen način: na majicah, ki so jih prodajali na koncertih spomladanske turneje, so bile nekatere črke v datumih koncertov okrepljene. Nadebudni fan jih je sestavil skupaj in dobil napis IAMTRYINGTOBELIEVE. Z dodano internetno končnico .com so fani prišli do prvega koščka sestavljanke. Naslednji delci so bili skriti v precej težjih ugankah. Teksti, skriti v ozadja internetnih strani, skriti linki, dvoumna sporočila... Na koncertih so na WCjih našli USB ključke z mp3 datotekami s komadi iz novega albuma in slika božje roke se je skrivala v spektrografiranem zvoku, pripetem na koncu mp3 zvočnega zapisa. (fotografija, klikni TUKAJ). Na 'listening party'jih so promocijsko delili značke, na katerih so bile natisnjene skrivnostne kode (na vsaki znački druga), in to je razkrilo nove internetne strani, ki so govorile zgodbo o strašni prihodnosti. V Los Angelesu in Londonu sta se pojavila ogromna grafita s še več namigi (fotografija, klikni TUKAJ). Video spot za novi single 'Survivalism' je bil prepreden z malenkostmi, ki so pomagale odkrivati zgodbo naprej, in nenazadnje je tudi sam album, oziroma njegovo pakiranje, polno skrivnih ključev in kod (ob običajnem predvajanju v CD playerju se plošček zaradi Thermochrome premaza posvetli in razkrije binarno kodo).

Zgodba, ki se je razkrivala, je govorila o dogodkih, ki so oblikovali svet poln zla – teroristični napadi, ameriška vojaška moč, vse večja potreba po kontroliranju ljudi... Delec zgodbe je bil internetni dnevnik nekoga, ki je odkril zaroto s Parepinom in je prenehal piti vodo (če si poslal elektronsko pošto na naslov, objavljen na njegovi strani, je nazaj prišlo avtomatizirano pismo, v katerem se je avtor opravičil za laži, objavljene na internetni strani, ter je povedal, da sedaj pije vodo, in da bi jo morali začeti piti tudi mi).

Končno se je na internetu pojavila stran Opensourceresistance.net, na katero so fani lahko pošiljali svoje umetniške stvaritve na tematiko 'Art Is Resistance' (kar je moto novega albuma, fotografija, klikni TUKAJ). Stran je objavila datum, uro in kraj, kjer naj se zainteresirani zberejo – in fane je na mestu LA grafita pričakal črn kombi, iz katerega so razdelili približno 100 rabljenih kovinskih škatel za 0.30 kalibersko municijo, ki so bile polne šablon za grafitiranje, našitkov, nalepk, kap, markerjev in podobnega. Okrog 50 škatel pa je skrivalo še dodatno presenečenje: mobilni telefon. Srečneži so čez nekaj dni prejeli klic, v katerem so jih povabili na novo srečanje... Tam jih je pričakal avtobus s popolnoma polepljenimi okni, da niso mogli videti, kam se peljejo. Odložili so jih pred zapuščenimi skladišči in v majhni dvorani jim je vodja uporniške skupine dal govor, ki bi še kakega slovenskega politika spravil k pameti. Nato so fani morali vstopiti v skladiščno dvigalo, se odpeljati 5 nadstropij v klet, v popolno temo. In tam – luči, majhen oder in na njem skupina Nine Inch Nails. 50 fanov je dobilo zastonj privaten koncert. 5 komadov, večinoma iz novega albuma, nato pa šok: prižgale so se luči, zatulile so sirene, in prostor je preplavila skupina specialcev, ki so nasilno odstranili bend iz odra. Fani so pobrali šila in kopita.

Zaključek zgodbe je bil v popolnoma enakem stilu: iz uradne nin.com strani je bilo mogoče potegniti dol kompletne datoteke za remiksanje nekaterih komadov. V enem od zvokov za remiksanje se je skrivala serija spektrografiranih slik – to so bili izbrani avatarji nekaterih najaktivnejših članov internetnega foruma EchoingTheSound (forum za NIN fane). Kdor je uganil rešitev te uganke, je le sestavil prve črke imen teh članov foruma, in dobil zadnji internetni naslov zgodbe: Exhibit24.net. Tu je zbrano vse gradivo (vse skonstruirane internetne strani) v namišljenem sodnem procesu proti Trentu Reznorju, izbrani pa so tudi vsi člani forumov, ki so aktivno sodelovali pri reševanju ugank in vrženi na spisek 'visoko motiviranih in zelo inteligentih posameznikov, ki so znani pripadniki uporniškega gibanja'. To stran naj bi pripravil Biro Za Moralnost, namišljena veja ameriške oblasti v prihodnosti (fotografija, klikni TUKAJ)

Vse to je le majhen delček najprecizneje razdelane Igre Alternativne Resničnosti (ARG), ki jo je zasnoval Trent Reznor kot dodatek albumu Year Zero. Nekateri mediji so to označili kot 'marketinško potezo', vendar so pri tem pozabili, da so bili samo fani dovolj predani, da so igro spremljali od začetka do konca, za navadne ljudi pa igra ni bila zanimiva, saj je bila enostavno prezahtevna.

V vsakem primeru pa ta Igra Alternativne Resničnosti predstavlja mejnik v načinu komuniciranja glasbenika s svojo publiko.

2. del: album "Year Zero"

Pa preidimo na tisto, kar je pri glasbenem albumu najbolj pomembno: glasba.

With Teeth, prejšnji album, je večino fanov precej razočaral, tako zvočno kot besedilno, še posebej ker je sledil monumentalnemu The Fragile (ki bi ga bilo, resnici na ljubo, precej težko prekositi). Year Zero je grenak priokus, ki ga je pustil With Teeth, pošteno izboljšal. Glasbeno in lirično album Year Zero pomeni precejšen premik od tega, kar smo pri Trentu Reznorju navajeni. Ponovno se je sicer vrnil v večplastno glasbeno miksanje, ki smo ga občutili na starejših albumih (in se tudi odmaknil od precej bolj rockovskega With Teeth), vendar se je iz čistega, kirurškega zvoka premaknil v hrup, šum in hreščanje (drugi del komada The Great Destroyer, na primer, je popoln primer zvrsti Noise). Kot bi hotel tudi zvočno slediti grafični podobi internetnih strani, ki govorijo zgodbo: internetne strani so bile poslane iz prihodnosti, in so zaradi degradacije podatkov vizualno razmetane, raztrgane; popolnoma enak občutek človek dobi iz zvoka.

Po With Teeth, ki je bil bolj ali manj le skupek posameznih pesmi, brez povezave, smo torej končno spet dobili album, ki ima koherentno zgodbo, koncept, glavo in rep.

Lirično je album popolnoma nov v NIN diskografiji: Namesto introspektive dobimo socialno kritiko, namesto bolečega razpada duše dobimo poziv k revoluciji. Trent se je otresel starih demonov (beri: droge in alkohol), sedaj s trezno glavo razmišlja o svetu okrog sebe. In ta svet ga je pošteno razjezil.

3. del: podrobnna predstavitev skladb albuma "Year Zero"

1. Hipersila! (Hyperpower!)
Vojaški boben... Korakanje okovanih škornjev... Kriki žensk in otrok... Težka roka diktature... Kratek komad, bolj stopnjevanje hrupa in kaosa, kot pa glasba... Kitare se vklopijo z distorzijo, neusmiljeno. Uvod, ki pove, da danes ni usmiljenja. V zgodbi ta pesem sodi na začetek, ko teroristične sile sprožijo 'umazane bombe', s čimer se začne kaos. Hipersila udari nazaj z vso svojo vojaško močjo.

2. Začetek konca (The Beginning Of The End)
Hipersila ustvarja vojaško diktaturo. Tekoči ritem, postopno vključevanje kitar, kontinuiteta zvoka. Izhoda ni, vključi se v vrsto, saj danes hodimo preko trupel. Propaganda, laži, neusmiljena in brutalna politika, odstranjevanje drugače mislečih. Amerika je prevzela oblast in doma ustvarila nacijo ustrahovanja.

3. Preživelizem (Survivalism)
FOX network... Komad diha propagando. Vsaka oblika medijev, razen državne, je prepovedana. Širijo se laži, sprevrača se resnica, prepisuje se zgodovina. Komad očitno cilja na ameriško nacionalno obsedenost s samopoveličevanjem. Gre za igro preživetja. Z zvokom je Trent dosegel enak učinek, kot ga dosega propagandna televizija: hitrostno bombardiranje z bombastičnimi efekti, ki otopi možgane.

4. Dobri vojak (The Good Soldier)...
...je neusmiljen, ne čuti ničesar, ne zaznava groze, ne pozna vesti. Edina možna razlaga je, da je naš dobri vojak na drogah, ki mu jih predpisuje država. Nacionalna propaganda mu je vbila v glavo, da kolje v imenu boga. Poskuša verjeti, saj bi, če bi se zavedel resničnosti svojih dejanj, najverjetneje izgubil pamet. Zopet glasba sledi trendu: prikrita jeza, napetost, preoblečena v mirno, 'kul' podobo... Kaj bi lahko sploh bilo narobe na tem svetu?

5. Plovilo (Vessel)
Prvi znaki nezadovoljstva. Rek pravi: lahko nateguješ nekaj ljudi v nedogled, lahko nateguješ vse ljudi nekaj časa, ne moreš pa nategovati vseh ljudi v nedogled. O, moj bog, gre to lahko še hitreje? O, moj bog, tukaj ne morem preživeti.

6. Jaz, me ni (Me, I'm Not)
Napetost se počasi stopnjuje. Posamezniki se začenjajo zavedati, da se mora nekaj spremeniti. Komad napoveduje neizogibno, z nenadnimi udarci na snare razbije konstantno, napeto bas linijo, kot bi hotel povedati, da vsak se pripravlja udarec nazaj.

7. Kapitalni G (Capital G)
Naj se ve, kdo ima resnično moč. Denar še vedno vlada svetu. Vest in morala sta že davno pozabljena... Za nič nam ni mar, kaj za vraga se imajo ljudje sploh za pritoževati? Itak vsi veste, da bi hoteli biti na našem mestu... Glasbena podlaga spet izvrstno ponazarja koncept zgodbe – zveni kul, skoraj jebaško, s preprostim plesnim ritmom.

8. Moje nasilno srce (My Violent Heart)
Upor. Eden po eden se ljudje, ki jim je dovolj, združijo. Nekoč preprosti, ubogljivi, v strahu... Danes predani borci za izgubljeno svobodo. Komad je opozorilo, napoved vojne. Dovolj sranja ste ustvarili, preveč nas je, da bi nas lahko ustavili. Na rokah in kolenih se plazimo, ne morete nas ustaviti vseh. Glasba je kaotična, kot je kaotična organizacija uporniških gibanj. Skriva se za nenavadnimi rifi kitar in break ritmom, ni nobene razberljive glasbene teme.

9. Opozorilo (The Warning)
Videnja 'roke božje', ki sega iz oblakov. Vsak, ki je fenomen videl, je dobil občutek, da je nekaj resno narobe. Sporočilo je enostavno in resno: ljudje ste zalega, ki je nekoč nekaj obetala, vendar ste vse pognali k vragu z aroganco in pohlepom, in zato vas bomo zradirali iz obličja zemlje. Ponavljajoča se linija, ki jo interpretira kitara, bas, klaviatura, ne pušča nobenega dvoma: to je samo sporočilo, kaj se namerava zgoditi, danes ne bo kompromisov.

10. Od boga dano (God Given)
Ameriška diktatura ne bi bila popolna, če ne bi bila tesno povezana z vero. Vero v popolno nadmoč nad drugače mislečimi, ki je bila podarjena od vsevišnjega. To je opravičilo za vse zločine, vse laži, opravičilo za družbeni elitizem, ki mu ni para. Le prava vera, prava politika in prava barva kože te naredijo za človeka, vse ostalo je škart. Istemu trendu sledi glasba: vase prepričana, funky, kul, samovšečna.

11. Spoznaj svojega gospodarja (Meet Your Master)
Kdor visoko leta, nizko pade. Glava diktature je padla, in prišel je čas za sojenje. Za vsak greh iz preteklosti bo potrebno plačati, in kazen ne bo milost... Revolucija je s tem udarila po jedru elitizma. 'Pridi dol' iz svojega prestola, tvoji dnevi so šteti.

12. Širše dobro (The Greater Good)
Zadnji poskus diktature, da bi se obdržala na oblasti. Strup se počasi vali kot plin po mestih... Vdihni nas, počasi, počasi... Napol inštrumentalen komad je verjetno najbolj 'natripan' na albumu, s ponavljajočim se ritmom, vzorcem, linijami, zvoki.

13. Veliki uničevalec (The Great Destroyer)
Nekdo, ki mu prekipi. Ni mu več mar za nič, vzeli so mu vse. Sporočilo 'roke božje' vzame za svojo osebno nalogo. Izgleda kot običajen človek, nevpadljiv, nenevaren, v sebi pa skriva neskončni potencial. In nato... glasbeni prevod konca sveta. Drugi del pesmi je čisti noise. Tako umira človeštvo. Nasvet: album poslušajte na surround sistemu z DTS dekoderjem. Čeprav je CD posnet v stereu, je 5 sekund tega komada izključno samo na zadnjih zvočnikih.

14. Druga plat resnice (Another Version Of The Truth)
Zatišje po nevihti. Prevladuje šumeč zvok, kot bi poslušal mrtvo naravo, preko tega pa nežen, otožen klavir. Osmrtnica za človeštvo. Prevlada mir, toda za kakšno ceno?

15. V tem somraku (In This Twilight)
Ljubezenska pesem na koncu sveta. Oglejva si skupaj zadnji sončni zahod, in ga primerjajva z gorečim svetom... Svetloba in tema sta eno in isto... Preživeli niso v resnici preživeli – v somraku je le še pepel.

Kdor bi si za to bil pripravljen vzeti vsaj nekaj časa, naj si ogleda www.ninwiki.com, kjer so združene in v smiselni celoti predstavljene vse internetne strani in vsa obrobna dogajanja, ki naredijo ta album še veliko boljši.