Metal Church so dolgoživi ameriški heavy metalci, ki delujejo skupaj že 36. let. "XI", kot že pove samo naslov njihovega novega in skupno enajstega studijskega albuma, je relativno malo za skupino s tako dolgim stažem delovanja. Številni pretresi zaradi menjav članov skozi zgodovino, odhajanja, prihajanja, ponovna vračanja itn… vse to je vplivalo na obdobja nestabilnosti in pravzaprav zasedbo kreativno, pa tudi glede koncertiranja, večkrat za dalj časa paraliziralo. Kakorkoli. Metal Church so preživeli. Na krovu posadke je edini originalni in ustanovni član danes pri Metal Church njen vodja in kitarist Kurdt Vanderhoof, ki je tudi glavni nosilec novih avtorskih idej. Za nove čase skupine.
Ko je že izgledalo, da so Metal Church ujeli v zrelih letih delovanja artistično in koncertno stabilnost, saj so leta 2013 postregli z odličnim studijskim albumom »Generation Nothing«, z njim nastopili med drugim leta 2014 tudi na tolminskem Metaldays festivalu, pa je v jeseni 2014, kot strela z jasnega odjeknila vest, da jih zapušča sicer odlični kričač Ronny Munroe. Da se zgodba o novem začasnem mirovanju skupine ne bi ponovila znova, pa je situacijo srečno rešil povratnik Mike Howe. To je mož, ki je še v osemdesetih izvrstno nadomestil (pokojnega) Davida Waynea in se izkazal za Wayneov pravi vokalni klon. Priključitev Howea pomeni, da je vokalist znova prispeval svoj glas za novi studijski album skupine in to po natanko triindvajsetih letih, ko so Metal Church z njim izdali album »Hanging in Balance (1993).
»XI« ne odstopa slogovno in zvočno kaj prida od predhodnika »Generation Nothing«. Vanderhoof in druščina ohranjajo na novem albumu izreden artistični zalet in kitarske fraze so znova polnokrvno navdahnjene z izjemnimi starošolskimi rešitvami izhajajočih iz doktrine ameriškega metala. Nič manj nič več. Metal Church delujejo tudi z novim izdelkom krvoželjno in za seboj ne puščajo preživelih. Vanderhoof je zbral ob sebi izredno četo glasbenikov, med katerimi izstopa zlasati ime bobnarja Jeffa Platea (Savatage). Tako je skupina ustvarila album poln markantnih riffov, ki so nabriti z ostrimi pasažami, skupina pa pri tem graduirano v skladbah vseskozi učinkovito razvija dramatična vzdušja, ki so nenehno ovita v večno tančico pogube. Vanderhoof in njegov kitarski kolega Rick Van Zandt izmenjata nekaj ultra-hitrih in eksplozivnih, duhovito zabeljenih kitarskih solaž, s katerimi skupina izkušeno in razkošno bogati srednje instrumentalne dele skladb. Howe je stari dobri znanec skupine in njegov vokal (po vseh letih odsotnosti) funkcionira fantastično. Čeprav človek ne najde slabih besed za predhodnika Munroea, deluje Howeov vokal v primerjavi s skladbami predhodnega albuma, še bolj ulito in s svojo kričavo naravo in nepopustljivim grizenjem skozi najvišje sekvence, kot jih lahko razvija človeški vokalni rang, še bolj všečno draži. Npr. skladbi, kot sta Sky Falls In ali Blow Your Mind? Boljšega dialoga te legendarne ameriške metalske skupine delujoče v novih časih, s svojo zapuščino osemdesetih, si skoraj ne bi mogli zaželeti. Tradicija živi. Razkošno obogatena z artističnimi žlahtnimami kreativne svežine. Zveni retro, a hkrati potentno, kot zveni danes le redkokateri album druge skupine, ki je spisan v podobnem žanrskem formatu.
Materiala je ogromno. Celo preveč. Zadoščal bi album dolg štirideset minut. Materiala je skoraj za celo uro. Navkljub temu občutnih kakovostnih kolebanj oziroma odklonov ni na albumu in ta teče v siju izrednega dinamičnega razvoja dogodkov. Pobira najboljše iz zapuščine starega in to učinkovito preliva v sedanjost esence novih Metal Church. Skupina ohranja na tak način svežino in vzbuja občutek mladostniške ihte, sle in želje po dokazovanju. »IX« je album, ki lahko stoji ponosno ob boku klasičnih del skupine, na čelu z albumi izdanimi v osemdesetih letih, kot sta »The Dark« in prvenec »Metal Church«. Album, ki bo pisan na kožo dolgoletnim privržencem skupine in album, ki bo zagotovo omrežil tudi novo pečene ljubitelje stare ameriške šole pristopanja do magije heavy metal univerzuma. Upajmo, da pripelje ta album skupino na kakšno evropsko turnejo.
Metal Church - No Tomorrow (uradni video):
na vrh