Nemalo je poznavalcev, ki Brucea springsteena uvrščajo med največje umetnike današnjega časa. Z zgledno kariero je vedno zmogel prepričati tudi največje dvomljivce. Kako je sploh mogoče uvideti kvaliteto pri glasbenikih, ki nenehno delajo kvalitetno in ob tem raziskujejo, je seveda precejšnje vprašanje. Čas beži za vse, zapravljena leta so nepreklicno za nami in tega se Springsteen dobro zaveda. Ni se še dobro polegel napad 11. septembra, že je Bruce napisal in posnel album The Rising , ki je Američanom dajal upanje, da imajo v boju proti terorizmu prav. Takrat so prvič sprevideli, da niso nedotakljivi. Leta Busheve vladavine so bila seveda še kako priročna za pozivanje k uporu in spremembam. Toda, Springsteen je za Busha starejšega, ko so ZDA reševale Kuvajt izdal albuma Lucky Town in Human Touch, ki sta bolj ali manj lepa, če ne celo spolirana. Kdaj mu torej verjamemo in kdaj ne? Ploščo Working On A Dream začenja osemminutna rockovska epopeja z naslovom Outlaw Pete, druge skladbe pa valujejo od countryja do rahlega bluesovsko nastavljenega boogieja. My Lucky Day je tipičen springsteenovski pop rock, v kateri predstavlja najdražjo, s katero je srečen. Upa, da bo tako do konca. V srednje hitri naslovni skladbi daje upanje sonarodnjakom, ki dnevno garajo za domovino, družino in prihodnost, nase pa pozabijo zaradi prezaposlenosti. Jutri bo bolje, pravi....
S ploščo Magic iz 2007 je v svoj spekter dodal precej jezno ploščo, ki je vsebovala nekaj izredno liričnih skladb, nova Working On A Dream pa je navdihujoča, poletna in predana. Bruce Springsteen, oziroma The Boss, je gotovo legenda ameriškega sna. Morda je tudi novi ameriški predsednik Obama njegovo utelešenje, za nekatere je ta termin celo močno pretiran. "Delam za sanje, ko se bodo uresničile, bo vse drugače", je slogan, oziroma fraza, katere se oklepa vsak Američan, ki mu je kaj do poštenja, prijateljstva, sodelovanja in predvsem miru. Ni daleč dan, ko bodo pozabljene vse krivice, vsa zapostavljanja in vse laži, ki so spremljala zadnje desetletje globalnega življenja. Bruce Springsteen je na novo ploščo uvrstil skladbe, ki so v večini slika zadnjih nekaj let. Kot pozoren opazovalec poslušalcu servira vse, kar najraje sliši. Največkrat se te rešitve slišijo v besedilih, kjer Springsteen riše vsakdanje skice slehernika, oziroma delovnega človeka, s katerimi mu skuša pomagati in mu vliti novo upanje. Seveda se skozi skladbe kot rešitev vedno pojavlja ljubezen. Taki sta Queen of The supermarket in This Life. V Life Itself vpleta altruizem, umirjena The Wrestler pa je prejela Zlati globus, ki je Bruceov drugi, po Streets Of Philadelphia iz leta 1993. Govori o padlem junaku, ki ga že naslednjo sekundo nadomesti nov, uspeha in slave željan borec.
Glasbeno Bruce Springsteen ob pomoči zvestega E Street Banda na Working On A Dream ne servira nič novega, se je pa v nekaterih skladbah odločil za pametno izbiro inštrumentov, ki poudarjajo sporočilnost skladb. S producentom Brendanom O'Brienom sta za ploščo Working On a Dream pripravila nabor skladb, ki so baje iz Brucea kar vrele. Brendan mu je dejal, da ni nikdar dovolj zamisli, saj se hitro pozabijo, zato so jih snemali kar v prostih dneh na turneji leta 2008. Springsteen je z Working On a Dream morda res ujel magičnost trenutka ob prelomnih dogodkih v domovini, sicer pa z njo ohranja osvojen zvezdniški položaj. Nekatere skladbe bodo gotovo doživele tudi koncertno izvedbo na letošnji turneji. Ploščo je posvetil lani preminulemu dolgoletnemu klaviaturistu E Street banda Danu Federiciju. Kot je zadnja leta običaj, si lahko tudi Working On A Dream omislite v razširjeni, omejeni izdaji z dodatnim DVD-jem, na katerem so utrinki s snemanja skladb.
na vrh