»Wings Over America« je dvojni koncertni album v režiji legendarnega Beatla Paula McCartneya in njegovega tedanjega banda Wings. Izšel je decembra leta 1976, ko se je Paul skupaj z Wingsi nahajal na vrhuncu popularnosti, kar se tiče njegove post-Beatlovske kariere. LP verzija tega zgodovinskega koncertnega dokumenta je izšla v obliki trojnega albuma, ki je znotraj platnic vseboval tudi priloženi poster banda; se pravi Paula, njegove prve žene in soavtorice številnih skladb Linde ter njune spremljevalne tovarišije med katero je prav gotovo, kot pomemben so-avtor skladb, najbolj izstopal originalni The Moody Blues kitarist in pevec Denny Laine. »Wings Over America« je bil posnet sredi ameriškega dela obsežne turneje. Glede te turneje je nadvse zabavno omeniti, da so Wings 21. septembra 1976 obiskali tudi zagrebško areno Dom Sportova, kar nazorno priča, kako je nekdanja skupna država, ki je dandanes v politično korektnem besednjaku naših 'vrlih, super demokratičnih voditeljev' tako pogostokrat imenovana kot totalitaristična, rdeča in svinčena, gostila največje zahodne glasbene zvezdnike o katerih so v državah za tedanjo 'železno zaveso' lahko samo sanjali.
»Wings Over America« vsebuje vse največje hite Paulove druščine s preteklih štirih Wings studijskih albumov (brez skladb s prvenca »Wild Life«, 1971) ter tudi nekatere priljubljene uspešnice Beatlov na katerih je Paul opravljal vlogo glavnega pevca. Nabor izvedb je bil seveda skrbno izbran pod budnim Paulovim očesom, medtem ko je pri zaslugah za Beatles klasike navedel kot so-avtorja duet 'McCartney-Lennon', kar je Lennona, vajenega da se njegov priimek navaja pred Paulovim, po pričakovanju precej vznejevoljilo. Dejstvo je, da legendarna Beatla tedaj nista bila ravno v najboljših odnosih, a so se ti občutno izboljšali v zadnjih letih pred Johnovo smrtjo. Koncertna energija med bandom in publiko je ves čas izjemno pozitivna, kar se lahko sliši že na uvodnem medleyu »Venus And Mars/Rock Show/Jet« in vselej energični klasiki »Let Me Roll It«. Beatles zimzeleni kot so »Lady Madonna«, »The Long and Winding Road«, »Blackbird« in še posebno »Yesterday« v Wings režiji izpadejo zelo dobro, čeprav bi lahko Paul namesto določenih Wings standardov vključil še nekatere bolj priljubljene hite kot so recimo »Let It Be«, Hey Jude«, »Helter Skelter« in »Eleanor Rigby«.
Toda poudarek pri koncertnem naboru skladb je bil seveda, tudi zato, ker se Paul tedaj ni želel pretirano obremenjevati s slavno preteklostjo, na najboljših dosežkih Wings, katere še v posebno dobro luči predstavljajo izvedbe z legendarnega albuma »Band On the Run« (1973), saj zimzeleni »Band On the Run«, »Jet«, »Let Me Roll It«, »Maybe I'm Amazed«, »Bluebird« in »Picasso's Last Words« sodijo med vrhunce celotnega »Wings Over America«. Nekoliko manj pričakovane, a vseeno navdušujoče koncertne izbire predstavljajo manj znani standardi kot so »My Love«, Magneto and Titanium Man«, »Spirits of Ancient Egypt«, kjer glavni vokal, tako kot na »Picasso's Last Words«, »Drink To Me«, »Richard Cory«, »Time To Hide« in »Go Now«, odpoje Denny Laine ter »Medicine Jar«, kjer se v glavnega pevca prelevi kitarist Jimmy McCulloch. Vse te izvedbe so odigrane z izjemno pedantnostjo in patosom, kakršnega so premogli le najbolj srčni izvajalci v povesti rocka. Kot enega vrhuncev »Wings Over America« vsekakor velja omeniti tudi imenitno verzijo nepozabne klasike »Live And Let Die«, katero je med nesmrtne izstrelil istoimenski film iz leta 1973, ki je bil prvi James Bond z Rogerjem Mooreom v glavni vlogi. To je bila ena izmed redkih skladb iz Paulove kariere, ki je bila na isti ravni kot najboljši dosežki Beatlov, zato naj bi mu John od nekdaj zavidal njeno avtorstvo ter vsesplošno popularnost.
»Wings Over America« je eden najboljših koncertnih albumov sedemdesetih in eden najbolj veličastnih trenutkov v karieri 'romantičnega Beatla', ki je po zaključku Beatlomanije s svojim novim bandom sredi sedemdesetih za kratek čas tudi na drugi strani Atlantika sprožil novi val evforije. Tudi kdor ni kdo ve kako strasten ljubitelj in zbiralec Paulove samostojne glasbene zapuščine mora imeti ta posnetek v svoji zbirki, saj predstavlja ultimativni koncertni trenutek njegove solo kariere, ko so bila leta trdega dela z Wingsi nagrajena s triumfom pred najbolj razvajeno publiko na svetu.
na vrh