Cloven Hoof veljajo v današnjem času za legende heavy metala. Pojavili so se v času »New Wave of British Heavy Metal« buma, to je na prelomu sedemdesetih v osemdeseta skupaj s sovrstniki, kot so (med drugimi) Iron Maiden, ki so v primerjavi s Cloven Hoof našli komercialno srečo.
No, Cloven Hoof okarakterizirata dve eri delovanja. Prva se je sklenila leta 1990, sledila je daljša era mirovanja, potem pa se je bend prebudil iz desetletne hibernacije in od takrat dalje deluje nepretrgoma, a s pogostimi rokadami v postavi. Tudi novi album z naslovom »Who Mourns for the Morning Star?« ni v tem nikakršna izjema. Edini originalni in ustanovni član današnjih Cloven Hoof je mož, ki je preživel s skupino vse in videl vse ere metala. To je basist Lee Payne. Zahvaljujoč njegovemu neiztrohnjenemu zagonu grize starošolska metal zasedba torej dalje brez skrhanega zobovja. Za novi album je kvintet zamenjal kar tri člane. V letošnjem letu se je ekipi tako pridružil nekoliko mlajši, a zelo izkušeni vokalist George Call (Aska, Banshee, Warrion, Emerald, Violent Storm), leta 2014 je bend po izdaji albuma Resist Or Serve sprejel v svoje vrste novega kitarista Lukea Hattona, medtem ko je bobnar Danny White prispel v ekipo pred dvema letoma. Edini član aktualne Cloven Hoof postave s kanček daljšim stažem, to je šest let, je kitarist Chriss Coss.
Kakorkoli, predhodni album »Resist or Serve« je na izvrsten način ohranil priključek skupine z osemdesetimi, sploh ko razglabljamo danes o skupinah, ki so izšle iz N.W.O.B.H.M. ere. Tako zlahka pridemo do zaključka, da, v kolikor je v glavah akterjev vse na pravem mestu, albumi ustvarjeni tudi v letu 2017 brez težav prenašajo staroselski značaj teh skupin v čase novih idej. Te skomponirane v tradicionalni maniri učinkujejo v novi produkcijski preobleki pač edinstveno. To lahko pripravi v letu 2017 le skupina, ki je nastala leta 1979. In »Who Mourns for the Morning Star?« navkljub dejstvu nedavne menjave kar treh članov ekipe ohranja ta priključek s staro šolo in zapuščino osemdesetih. To je ponoven dokaz, da ima vsa dejanja skupine pod absolutno kontrolo Lee Payne.
Še sreča, da je temu tako. Tudi album »Who Mourns for the Morning Star?« se z večjo avtentičnostjo in krvno zavezanostjo pripadnosti stari šoli britanskega metala ne bi mogel pohvaliti. Ohranja tradicijo skozi katero završi tudi vplivni element rock'n'roll glasbe. Skladbe so okultne, mračne, naphane z dramatičnim teatrom, obenem pa neverjetno spevne in nalezljive, predvsem zahvaljujoč visoko muzikaličnim refrenom, kar navdaja album z elementom pompa in bombastike. Glede na novejša dognanja zvočne obdelave v studiu, pa tudi glede na nekatere poteze aranžiranja, se aktualni pogledi skupine na svet metala zbližujejo tudi z doktrino tega žanra, ki se je kasneje prenesla v Nemčijo in iz katere se je porodil power metal.
Vse stoji na svojem mestu. Okrasni ornamenti nad vnetljivimi frazami, harmonije v tercah, eksplozivno, dominantno in neverjetno prodorno petje Georgea Calla, ki je željan dokazovanja. Vokalist ima neverjeten rang, v katerem za šalo premaga višavja v razkoraku treh oktav, ob tem pa zadržuje presunljivo pevsko moč.
»Who Mourns for the Morning Star?« je album, ki v novih časih spominja na moč avtentično na zlate čase osemdesetih, ko je bil metal mlad otrok glasbenega univerzuma. Lee Payne je s sodelavci torej spravil od sebe izvrsten novi studijski dosežek, za kateri z vso kredibilnostjo stoji ime legendarne predstavnice gibanja N.W.O.B.H.M., ki je do današnjega dne v svetovnem glasbenem oziru ostala krivično spregledana in nekoliko pozabljena. Zato pa funkcionira, kot da je napolnila komaj dvajset rosnih let starosti, polna življenjskih sokov ustvarjalne svežine in zagona. Tako kot to mora biti. Ni predaje in ni umika. Ljubitelji (retro) nostalgičnih dni metala bodo več kot navdušeno zobali material z novega studijskega izdelka zasedbe Cloven Hoof.
Cloven Hoof - Star Rider (uradni zvočni zapis):
na vrh