Danes je težko najti skupino, ki bi brez premora delovala preko štirih dekad in vseskozi izdajala albume polnim žara, entuzijazma ter albume, na katerih navdušuje s konstantno visoko kakovostjo. Vse opisano v prejšnjem stavku velja za dolgožive ameriške rockovske »pobaline« Cheap Trick. Človek bi računal, da se bend skozi leta iztroši in ustvarjalno opeša, da ga kreativnost že davno tega zapusti in da se prične »šlepati« na staro slavo. Cheap Trick tega ne poznajo, niti ne potrebujejo.
Komaj leto je minilo od izdaje več kot izvrstnega »Bang, Zoom, Crazy… Hello!«, že se znova vračajo z njegovim studijskim naslednikom. Cheap Trick so še naprej zapriseženi svoji rockovski drži, ki je hipoma prepoznavna in v rock'n'roll univerzumu tako rekoč edinstvena. Tudi novi album »We're All Alright« zadržuje kemijo in stilsko zvočni dosje predhodnika, temu navkljub pa so Cheap Trick vseeno znova dostavili kanček drugačen album, kar je bil tudi namen. Ohraniti svoje izrazne značilnosti, vendar tako, da ne kopiraš starih idej in jih ne preoblačiš v novo embalažo.
Na albumu je deset skladb, studijski izdelek pa meri v dolžino komaj dobrih 33. minut. Vendar pa je to povsem v skladu z reputacijo skupine. No na posebni verziji albuma se nahajajo tri dodatne skladbe, ki so izvrstne in to namiguje pravzaprav na nujnost, da se dokopljete do »razširjene« verzije novega izdelka. Med temi tremi dodatnimi točkami je nujno vredno izpostaviti izvrstno priredbo The Move skladbe Blackberry Way, ki jo je napisal šef zasedbe ELO Roy Wood. To ni novost za skupino. Cheap Trick so že v svoji preteklosti radi preigravali dela Roya Wooda (Rock And Roll Tonight, California Man, Brontosaurus). Obenem velja izpostaviti med dodatnimi tudi skladbo Fly On The Wall, ki v navdahnjenosti dolguje zahvalo The Who tam v času albuma »Who's Next«. Tudi to ne čudi. Cheap Trick so vselej radii dodajali znatno mero te rockovske neukročenosti in divjaštva, povzetega od skupin Kinks, The Who, k vsemu dodajali ščepec zgodnjega glamrockovskega vala, ki so ga mdr. zastopali znani »zajedljivci« Slade. Vselej so v svojo glasbeno estetiko od nekdaj spretno implementirali tudi pričesko punk umazanije, kot na drugi strani tudi izrazito muzikaličnost, ki je večkrat koketirala z likom in delom The Beatles. Tudi novi album v tem ne odstopa, komponirajo pa Cheap Trick vse te ščepce znova v izrazito poseben glasbeni konglomerat, ki seveda predstavlja njihovo edinstvenost.
Novi album znova dostavlja malho lucidnosti in zabave, skupina pa deluje enkrat več, kot da bi bili njeni člani neukročeni 25. letni žrebci, ki jim rojijo po glavi same neumnosti. Točka, kot je Radio Lover, je denimo starejšega izvora, skupina je začutila, da je zdaj pravi čas, da jo uporabi za album. Med točkami novega albuma najdemo posebej zbadljivo skladbo Lolita, ki je »strupeni« glam rock boogie komad, kakršne so ustvarjale skupine v zlati eri (glam) rocka in rolla (sedemdeseta). Sicer pa dostavlja album neverjetno adrenalinsko oktanski rock'n'roll šus od prve do zadnje sekunde. Nasploh z izrazito »napadalnima« You Got It Going On in Long Time Coming, takoj na začetku albuma ki se jima priključi kmalu tudi punkoidna Nowhere, v drugi polovici pa tudi silno zabavna Brand New Name On An Old Tattoo. Zander ostaja izjemen vokalist. Njegovega vokala se ne oprijema niti kanček rje, ali starostne opešanosti. Zori kot dobro staro vino, Rick Nielsen pa rokuje, na drugi strani, s celo malho še neuporabljenih kitarskih fraz in domislic, ki jih na novem albumu znova, kot za zalo stresa izza rokava. Rifi polni prvinske rock'nr'oll vraže, nagovarjajo "silno domače" in podzavest pri tem narekuje, kot da so bili že nekje slišani in nekje že uporabljeni. A nikoli iztrošeno. Le silno sveže in nepreklicno vžigajoče.
Cheap Trick se ne mislijo postarati. S takšnimi albumi, kot je »We're All Alright«, zagotovo še dolgo ne. Album grabi vseskozi od začetka do konca, skupina pa z njim dokazuje, da je pravzaprav s tem izdelkom že v naprej jedrnato pripravljena na ustvarjanje novega studijskega naslednika. Bend, ki mu dinamita torej še dolgo ne bo zmanjkalo in bend, ki daje občutek, kot da je komaj vstopil v kariero in da se mora na vse kriplje dokazovati. V tem oziru deluje kvartet resnično kot tolpa podivjanih škorcev, ki jih od prebitkov testosterona premetava po dolgem in počez. Naj tako tudi ostane.
Cheap Trick - Long TIme Coming (uradni zvočni zapis):
na vrh