Saltatio Mortis: Wer Wind Saet

Saltatio Mortis (slovensko "mrtvaški ples"), ti, kot mravljice  pridni, dejavni, delavni predstavniki srednjeveškega folk metala, ki zaznamuje posebno glasbeno poglavje poznano vsem, ki spremljate skupine, kot so In Extremo, Corvus Corax (slovensko "krokar"), Schandmaul, pa tudi Subway To Sally, ne pozabljajo na svoje zveste oboževalce in jih še naprej redno razveseljujejo s svojimi izdajami! Tudi najnovejši izdelek "Wer Wind Saet" je nadaljevanje ustaljene manire, tradicije, da ne rečem že kar pričakovani utrip bioritma skupine, ki je poleg In Extremo ena najvidnejših, tipičnih predstavnic, ki so sooblikovale omenjen slog, značilen le za skupine, ki prihajajo iz Nemčije.

Tudi "Wer Wind Saet"ne odstopa mnogo od predhodnikov "Des Königs Henker" (2005) ali "Aus der Asche" (2007) in kot skupno sedmi studijski album skupine, zvesto ohranja sporočilnost starejših bratov. Seveda z razliko, da skupina  v komponističnem smislu le še zori, ko ponuja še prepričljivejšo kompaktnost in razveseljuje z odlično produkcijo, ki mojstrsko kontrastno poudarja nekatera namerno diametralno plasirana nasprotna občutja teater tragičnega vzdušja. Slednje bo všeč vsem, ki razumete naravno prileganje nemškega jezika v epsko himnične napeve srednjeveškega melosa, okrašene z uglašeno komunikacijo zbora starodavnih "izumrlih" instrumentov, katerih spomin še ni zbledel skozi ovekovečenja na lesorezih. Dobro jutro trubadurji!

Saltatio Mortis tudi na novem albumu podrejajo vse svoje glasbeno razumevanje izdelanim napevom, optimalnega izkoristka plasirane melodije v izbranih vodilnih motivih, ki seveda v svoji pridigi zavzemajo povsem unikatno mesto. Mesto sporočilnosti, ki ga lahko le ljubiš, ali sovražiš. Energija je melanholična, vseskozi vas bo obdajal hladni piš, ko boste tavali v temnih kavernah, ali se potikali skozi jesenski gozd ovit v meglo in koprneče ivje odpadlega listja. Vmesne poti ni. Torej, če ste ljubitelj te zvrsti v metalu, potem imate tudi album "Wer Wind Saet" že doma v svoji zbirki, v kolikor pa ne, naj to ostane za vas obveza. Ostali pa? Le prste stran!

Duh, bit, esenca Saltatio Mortis, je tudi na novem albumu jasna. Ne ovinkari ne levo, ne desno. Preizkušene formule se fantje pridno držijo in uspešno kljubujejo nevarnosti posiljene samoparidoje, ki bi ji lahko podlegli s potencialnimi "kopiraj-lepi" potezami. V šablonski uokvirjenosti, ki definira njihov žanrski izraz, uspevajo ohranjati vseskozi dovolj izraznega prostora, da prepričajo tudi z 12. skladbami, da je mogoče že slišano, preizkušeno, servirati znova na okusen, svež in sočen način, brez priokusa pogrevanja postane stare "župe". Nove skladbe torej premorejo izrazno variabilnost, album "Wer Wind Saet", pa sam po sebi všečno in prelepo dinamično valovanje zahtevane izrazne razgibanosti. Metalski riffi so produkcijsko oblečeni v polakustične aranžmaje pestre palete instrumentov srednjeveške eksotike, ki ji poveljuje rezek, srednje do nižje intoniran moški vokal. Slednji ne bo deloval znano le ljubiteljem glasbe in Extremo, pač pa tudi štoriji drugega planeta Rammstein. Produkcija je živa in "In Extremovska", na kar vas lahko opozori dejstvo, da je producent albuma član In Extremo Thomas Heimann-Trosien, še preden boste pritisnili tipko "igraj" v svojem CD predvajalniku. Skratka Saltatio Mortis so izredno pazljivi pri svojem delu, saj zahtevajo optimalno kapitalizacijo vložene energije v svoje delo.

"Wer Wind Saet" je zmagovito nadaljevanje začrtane poti, nov odličen, svojega porekla v vsem kredibilen, studijski album izkušenih mačkov, ki v smislu melodične figuracije nemudoma zleze pod kožo. Fanovsko sito ostajajo nemški verzi, ki pa roko na srce, ostajajo pomemben zaščitni znak ne le albuma "Wer Wind Saet" in skupine Saltatio Mortis, pač pa kar celotnega žanra.