Marillion so bili v svoji neo prog rockovski fazi, kateri se popularno reče tudi Fish era, na komercialnem vrhuncu kariere, česar niso uspeli nikoli več ponoviti pa čeprav so kasneje ustvarili še več radiu prijaznih skladb. "Warm Wet Circles" na katerem je glavno mesto zasedala zvočno na novo premešana verzija te klasike, je bil tretji in zadnji single namenjen promociji kultnega četrtega studijskega albuma "Clutching at Straws" (1987), njihovega poslednjega studijskega dejanja s karizmatičnim škotskim pevcem Fishem v glavni vlogi, ki je s svojo odločitvijo, da zapusti skupino dodobra šokiral vse privržence.
Podobno, kot "Sugar Mice", je tudi "Warm Wet Circles" globoko izpovedno delo z izrazitim melanholičnim vzdušjem in besedilom v katerem je moč razbrati Fishevo malodušje nad dekadenco, ki jo je prinesel razuzdani slog življenja v nenadni in nepričakovani vlogi 'rock zvezdnika'. Fish s svojo srce parajočo pevsko interpretacijo ves čas narekuje umirjeno ritmično naravo tega Marillion zimzelena. Kellyev klavir v ozadju še stopnjuje nežno in melanholično melodijo, katero podkrepijo subtilne delnice Rotheryeve kitare. Vrhunec nastopi prek dramatičnega refrena z razkačeno žalostnim Fishem, čemur sledi bombastična slide kitarska solaža z dramatičnimi Mosleyevimi prehodi na bobnih. V trenutku, ko Fishev vokal doseže vrhunec dramatičnosti, klavir odnese skladbo v nek drug svet in v tem trenutku nastopi njen nenaden zaključek. Tako, kot preostala dva "Cultching at Straws" singla je bil tudi "Warm Wet Circles" pospremljen s promocijskim videom, ki je vseboval skupino med koncertnim nastopom na enem izmed poletnih festivalov na prostem.
Na singlu se nahajata še koncertni verziji klasik "Incommunicado" ter "White Russian", posneti med "Clutching at Straws" turnejo. Obe interpretaciji sta isti kot tisti dve, ki se nahajata na dvojnem koncertnem albumu "The Thieving Magpie" (1988). Po zaključku turneje leta 1988, ko so v studiu že začeli snemati nov album, se je Fish dokončno odločil, da zapusti skupino in začne samostojno kariero, kar je za Marillion pomenil povsem nov začetek.
"Warm Wet Circles" je še ena "Clutching at Straws" klasika, katera je odlično prestala test časa in uspešno zapečatila zadnje studijsko dejanje Fisheve ere. Novo, tako rekoč povsem različno obdobje, katerega je prinesel prihod Fishevega naslednika Stevea Hogartha oziroma gospoda H-ja, je bilo tik pred vrati.
na vrh