Warbringer: War Without End

Da thrash metal danes doživlja razcvet kakršnega ni bil deležen že vse od zlatih osemdesetih dokazuje krdelo znova aktivnih legend. Exodus so pravkar izdali solidno ploščo, Megadeth prav tako, Metallica z novo ploščo obljublja vrnitev h koreninam (ali nismo tega enkrat že slišali...), Testament bodo po skoraj desetih letih izdali novo studijsko ploščo, prebujajo se tudi Heathen, Lääz Rockit miksajo nov izdelek, Forbidden so na dolgo pričakovani re-union turneji, in še bi lahko naštevali. A niso le veterani nosilci prebujene thrash scene, saj jih izvrstno dopolnjuje lepo število mladih, novih bendov, ki so v času pojava in vzpona thrash metala še sedeli v lastnem fecesu, a se lahko marsikateri od njih zlahka primerja s katerimkoli "old-school" imenom. Toxic Holocaust, Evile, Fueled By Fire, Municipal Waste so le nekateri, nenazadnje pa so tu še novi upi iz Los Angelesa, Warbringer.

Warbringer s prvencem War Without End izdanem pri založbi Century Media prinašajo prav to; neusmiljeno vojno, totalno uničenje, rif masakre, psihopatski thrash vokal in popolno nostalgijo na začetke thrash metala. Čeprav je thrash trenutno tako popularen, da založbe zagrabijo marsikateri bend, ki le približno diši po thrashu, je to lahko dvorezen meč. A Warbringer kljub temu, da ne izumljajo tople vode ponujajo izdelek, ki prekaša večino thrash zasedb nove šole. Fantom je na prvencu uspela popolna zmes tevtonskega in Bay Area thrash zvoka pa čeprav so se ob izidih prvih albumov veteranov thrash še pretakali iz levega v desno modo, saj člani zasedbe štejejo šele med 17. in 22. leti. Fantje iz Warbringer so se kot pravi, "true" thrasherji klasik preposlušali do obisti in še kako slišno je, da jim je marsikatera linija piflarsko ostala v glavi. Slišati uspemo tako vse od "Kreator srečajo Slayer" rifov, prefinjenih Mustaine solaž, odpuljenih Kerry King "whammy bar" disonančnih vložkov ali Gary Holt melodičnih tremolo solov. A Warbringer to kar igrajo, počnejo s tako strastjo in mladostniško enegijo, da je kljub ne najbolj popolni originalnosti poslušanje albuma War Without End pravi "headbanger's paradise". Poseben čar albumu doda eden najboljših vokalistov nove thrash šole John Kevill, ki zveni kot mutantska mešanica mladega psihopata Milleja Petrozze (Kreator), angela smrti Toma Araye (Slayer) in mentalnega bolnika Paula Baloffa (Exodus). Perfektnejšega vokala si Warbringer ne bi mogli umisliti, sploh po tem ko ti Kevill razčesne betico s kriki agonije v refrenu začetnega komada: "TOTAAAAL WAAAAAAR!"... in takih vokalnih trenutkov je vse polno. Ko pa fantje navržejo še gang vokale v stilu kakšnih Anthrax je mera polna. Pozabite na novejše zasedbe tipa Shadows Fall ali Killswitch Engage, ki se imajo za novodobni thrash, Warbringer so prototip novega thrasha, ki pa je odigran v maniri stare šole. Pri tem ima prste gotovo vmes tudi producent albuma, legendarni Bill Metoyer, ki je sodeloval z bendi kot so Slayer, Flotsam and Jetsam, D.R.I., Helstar, Dark Angel, Sacred Reich itd. War Without End je glasbeno prava vojna vihra, saj skoraj ni moč najti mid-tempo trenutka, le vratolomne thrash himne, ki te brez usmiljenja pregazijo kot gosenice tanka na naslovnici. Tudi teme albuma se v celoti posvečajo vojni vse od brezizhodnega spopada totalne vojne pa do skrite groze podmornic v Beneath the Waves z izrednim gang krikom "SHARK ATTACK!" na sredini komada (ki sicer nesramno spomni na Negligence komad Shark Attack, a nič ne de). Občasno sicer navržejo kakšno zlajnajo vrstico v stilu "shoot to kill" ali "no remorse", a vojne teme so Kevillu očitno pisane na kožo, saj zveni kot zblazneli general, ki kriči ukaze na sredi bojnega polja. Ritem sekcija sicer ostaja večinoma v sivem povprečju, a kitarista Laux/Carroll rešujeta situacijo s pestrim naborom rifov in fantastičnih thrasherskih solažic. Mljask!

Čeprav Warbringer z War Without End ne začenjajo evolucije v thrash žanru in tudi ne prinašajo kakšnih hudih novosti, saj večinoma ostajajo v vodah pravega "old-school" thrasha, je njihov prvenec čista thrash uživancija. Inštrumentalno in vokalno so dovolj sveži, da ni mogoče reči, da kopirajo svoje vzornike, v energičnem, udarnem in surovem thrashu pa jih žene predvsem adrenalinska, mladostniška energija. Warbringer (in podobne zasedbe) so čista definicija reka, "Thrash 'till Death!!!", War Without End pa je obvezen dodatek k zbirki vsakega pravovernega thrasherja.