Kljub elementarnemu zapisu "drugačne" rock glasbe, pa daje ta skupina močan poudarek integraciji melodičnosti (ta pa leze pod kožo šele z večkratnim poslušanjem) in pa tvorbi visokega drama ambienta. V vodilnih motivih težko dolgo vztrajajo in zato se na tem albumu skozi njegovo minutažo zgodi mnogo, mnogo zanimivega. Fantje lahko valijo skalovite riffe , ki težko ubežijo trivialnosti minimalizma, ob tem pa jih podkujejo s kompleksnimi ritmičnimi teksturami (otvoritvena Oh I, pa Wish ali Lucrative Deals). Če k temu dodamo dinamično in razgibano bas linijo, ki je zlasti v mirnih ambientalnih delih kontrastno izpostavljena, s toplim in polnim zvokom (zlasti zaključna Medea), so tako skupno nanizani že trije kontrasti (delo kitare, bobnov, bas kitare), ki ob pravi produkciji lahko zagotavljajo nov silno zanimiv in kakovosten izdelek, ki je privekal na svet v dolini Šentflorjanski. Produkcija pa je odlična. Ujela je živost in izpostavila točke, ki v zahtevanem plasiranju močne sporočilnosti morajo izstopati na albumu! Torej da! Novi album je absolutna nadgradnja obeh predhodnikov tako v izraznem, kot produkcijskem oziru. Broken Lock so z novim albumom še jasneje definirali lastno artistično bit.
Pridih alternativnega daje v veliki glavnini vokal. Diziulioziran vokal, ki lahko poteši ljubitelje preprostih alternativnih izpovedi, kot tudi tistih, ki iščete eksperimentalnost, glasbeno eksotiko in avantgardno preizkušanje. Če tukaj najdem žrtveno jagnje denimo v kamniških Corkscrew katerih plošča dobesedno vsiljuje poslušalcu "drugačnost" (žal ne prepričljivo) je razlika ta, da Broken Lock ne kažejo niti enega samega kančka konfuznosti, so povsem jasno definirani v izrazu in natanko poznajo in razumejo lastno vizijo, ki ji sledijo. Vokal čutno podoživlja verze in je pomemben element, ki vdihuje njihovi sporočilnosti resničnost, ki šokira, vznemirja, ali naravnost povedano nenehno zaposluje konzumenta albuma. Prisili poslušalca, da raziskuje svet z njim. Mnogokrat je vokal voden skozi učinke distorzije, s čimer dodatno izpostavlja sporočila določenih točk v verzih (Chwrw).
Broken Lock so izkušeni in tega album nikakor ne skriva. Niso vihravi, zaletavo naivni uporniki in vibrantna vzdušja znajo stopnjevati na umirjen, valovit in počasi graduiran način. Tipičen primer je skladba Ignorant Devil, ki se odpre skozi raziskovalne kitarske ornamente, ponavljajočih vzorcev, ki kreirajo hipnotično vzdušje, domala podobno tistemu, ki je značilno za post rock skupine. Tudi v L1 se skupina nikakor sestradano ne zaleti z grlom v rockovsko obešenjaštvo, pač pa prepušča skladbi razvoj dogodkov skozi umerjena ter uravnovešena nizanja in združevanja preprostih kitarskih vzorcev, ki barvito prehajajo iz distorzije na čisti, a z reverbom podkrepljeni zvok ponavljajočih vzorcev. Vokal pa je v tej visoko ambientalno dinamični prepričljivosti odločilen gradnik, ki zažiga tako v subtilnosti, kjer niza mestoma verze že skoraj skozi naracijo, kot eksplozivni abraziji znotraj riffov. Podobnega trika kot v L1 se poslužujejo nadalje tudi v Tunning Lower, a v melodičnem smislu vgradijo v gro te skladbe arabesko in reč znova uspešno vznemirja, ko zadiši po Balkanskem polotoku. Torej tu, v tem alnumu, se skriva vsekakor več, kot zazna površni, prvi "pogled" nanj.
Energija tega albuma in z njim Broken Lock je posebna in redka v Slovenskem prostoru. Broken Lock so silno močno v ritmični sekciji in v igri delujejo tudi v studiu živo, v nizani atmosferi turobno, brezizhodno, pogubno in brez slehernih iluzij, da je življenje nemara sladko in pot po kateri hodimo tlakovana z rožicami. Tako kompleksne teksture, kot tudi vodilni motivi, ki namerno iščejo tone med toni, na trenutke delujejo v eksperimentu, kot igranje na pamet, kar dodaja občutek spontanosti in nepredvidljivosti na plošči. A stvar ni vsiljena in lepo teče, poseduje rdečo nit in motivski smisel. Na trenutku temno in skoraj grozljivo vzdušje skladbe Chwrw presvetli sonce v umirjeni pasaži tik pred zadnjo ponovitvijo refrena, kjer skupina odpelje poslušalca povsem drugi vibraciji naproti.
Gre za album, ki nosi skladbe, zabeljene s polno malho "odklopljenih" in nepričakovanih motivskih zavojev, preizkušanja različnih zvokov, kjer kljubujejo fantje nizkemu proračunu s prirojenim genijem lastnega talenta v glasbenem artizmu, ki gradi duh Broken Lock. Torej s pristnimi idejami. Skupina ve kako držati razgibanost in dimamiko tega albuma. Genialen primer je skladba Bleeding Hands, kjer v izdelano kompaktno relacijo visoke funkcionalnosti relacije kitica-refren vpleta skupina celo element dub glasbe. Skladba Merlijn pa v moči kontrasta med kitico in refrenom najučinkoviteje izstopa na albumu.
"Want To Exit This Ergastulum?" je unikaten album, ki se lahko pohvali z edinstvenim, prepoznavnim unikatom lastne ekspresije skozi dojemanje in podajanje energije, ki ji pravimo glasba. To je album, ki ga v seštevku vseh gradnikov lahko mirne duše uvrstimo v polje avantgarde ali najmanj art rocka. Deluje napredno, deluje raziskovalno, umetelno združuje elementa rock neposrednosti in eksperimentalnih dotikov. Odličen dosežek edinstvenega značaja, ki izstopa visoko nad splošno povprečje slovenskega intelekta v rock glasbi. Dosežek, ki bo in mora vzbuditi pozornost v tujini, kjer upajmo, da bo pomagal skupini zaorati ledino za preboj na polje prepoznavnosti mednarodnega prizorišča. Ob tem upajmo le, da nam ne bo treba na novi Broken Lock album čakati novih sedem let.
na vrh