Ja res je. Po 29. letih! Vsekakor lahko rečemo, da gre ob izdaji albuma »Walking in the Shadows«, za zaželeno nasledstvo zapuščine kultnega NWOBHM derivata iz Velike Britanije. Grim Reaper seveda! Iz razvpitih časov klasičnih Grim Reaper vztraja v skupini dalje vokalist Steve Grimmett. Zato je mala vhodna obrazložitev nazvia »Steve Grimmett's« nadvse dobrodošla, saj navdaja laika hipoma s pomembno informacijo, da gre pri vsej stvari za malo lepotno napakico. Če bi bil v postavi vsaj še ustanovni član skupine in kitarist Nick Bowcott, bi ta album izšel pod oznako Grim Reaper. In čeprav med starimi prijatelji ni nobenih zamer in bognedaj vojn glede lastništva in avtorskih pravic glede uporabe imena, je Grimmett pravilno razsodil, da izda album pod oznako »Steve Grimmett's Grim Reaper«. Sicer pa se Bowcott večkrat pojavlja kot posebni gost koncertnih večerov novih Grim Reaper.
Vsekakor iščejo riffi slogovno aranžerski priključek osemdesetim letom in to na več, kot spodoben način. Glavna razlika med novo ploščo in tiste tri danes že »ponarodele« kultne klasike je v tem, da je pravzaprav »Walking in the Shadows« kakovostno najbolj konsistenten album ned vsemi štirimi. To pomeni, da ni posebnih kakovostnih nihanj med skladbami, medtem ko so albumi iz osemdesetih prinašali zimzelene artistične presežke, ob katerih si metalci še danes radi lomijo vratove, obenem pa tudi kašnega absolutno odvečnega albumskega smrdljivca, kakršnega bi lahko hipoma pogrešali. No »Walking in the Sahdows« nemara ne premore več postreči z Grim Reaper prodornostjo osemdesetih, zagotovo pa si Grimmett z novo ekipo ni žele privoščiti nikakršnega komponističnega spodrsljaja.
Zato grabi »Walking in the Shadows« skozi celotno minutažo v velikem zamahu in prinaša energetsko izrazno manifestacijo artističnega značaja izkušenih obrtnikov svojega posla, ki stavijo vse karte na dobro postavljen riff, pretkano zabelo opremljenosti skladb s harmoničnimi okraski, razbeljenimi solističnimi eskapadami in za povrhu dominantni karakter vrhunske vokalne eksekucije za katero skrbi seveda Grimmettov vokal. Le ta je skozi leta izgubil le malo prodornega naboja s katerim je navdušujoče paral ekstremna vokalna višavja sredi osemdesetih. Grimmett je ohranil zaželeno moč in višino tudi na zrela leta, to pa je bistveno! Tudi besedila nas odpeljejo v čase NWOBHM eskalacije. Se pravi na prelom sedemdesetih v osemdeseta. Okultizmi, vampirizmi, demonizmi! Vsevprek. Stara šola torej, preslikana v leto 2016!
Produkcija je želeno živa in prijetno kontrastirana. Bas vozi s konkretno melodično in voluminozno nogo skozi značaj skladb, kitare pa bi lahko nosile le nekaj več masivne zvočnosti v kreaciji ozadja spremljave, medtem ko je seveda v popolnem središču Grimmettov vokal, ki prekriči vse kar se da prekričati. Celo preveč. Pravzaprav ostajajo celo »mid eight« pasaže s sicer všečno ekspresijo solističnih izletov v inferiornem položaju, prav zavoljo Grimmettove fanatične vokalne eksekucije s katero se prebija celo v pasaže med kiticami in refreni. Mož grize, kot bi v njem kipela strast sedemnajstletnika!
Brez balad. Super. Odkloni od starošolske premise heavy metala okostenele britanske šole (kolikor se jih pač pojavi), so uperjeni naproti hard rocku, kar lahko nekatere točke albuma oddaljeno zbliža tudi z likom Grimmettove nekdanje skupine Lionsheart, obenem pa se hkrati s tem krepi Grimmetov vokalni značaj, ki dodatno izraža karierno navdahnjenost nad likom Ronnie James Dia (I'm Coming For You, From Hell, Call Me in the Morning).
Skratka. Album je izvrsten. Lahko ga razumemo, kot vrnitev Grim Reaper, saj ob novi inkarnaciji z Grimmettom v postavi, drugačnega nasledstva kot potencialne naveze Grimmetta in Bowcotta, sploh ne more kredibilno opravičiti. Album je nastajal dalj časa. Skladbe učinkujejo v ekspresiji enakovredno in zadržujejo zahtevano visok nivo kakovosti, za katero stoji detajlna aranžerska embalaža. Album, ki bo v družbi kultnih klasik skupine iz osemdesetih, v živo briljantno učinkoval širom odrov sveta. Album, ki bo prevzel ljubitelje starih Grim Reaper in album, ki ga boste vzeli za svojega hipoma vsi privrženci stare dobre britanske šole metala. Upajmo, da se skupina spravi na konkretnejšo koncertno turnejo in da nam jo uspe ujeti na kakšnem odru (vsaj relativno) blizu Slovenije.
Steve Grimmett's Grim Reaper - Walking in the Shadows (uradni video):
na vrh