Vatra, hrvaška zasedba izvorno doma iz Virovitice, je še ena tistih zgodb s srečnim koncem, ki je ubila dve muhi na en mah. Uspel ji je preboj v mainstream hrvaške rock scene, obenem pa je ohranili tisti manevrski prostor lastne eksistence, ki je za skupino esencialen za zdravo pot evolucije sebi lastnega artizma. Le tega, po šestih izdanih studijskih albumih, uteleša po novem EP imenovan »VT«. Na kaj dejansko cilja naslov EPja? Možnih razlag je več. Mar je to kratica za njihovo skladbo »Volim te«, ali krajevna kratica za mesto Virovitica, ali pa kar okrajšava za besedo Vatra? Kakorkoli, če koga gloda takšno vprašanje, naj za odgovor poizve kar naravnost pri skupini.
Za Vatro je bil prvi album, ki je naznanjal zvočno in slogovno tranzicijo, v letu 2009 izdani peti studijski album »Sputnik«. To dejstvo pa je tri leta ksneje poglobil še vedno aktualni, šesti studijski album, »Ima li budnih?« (2011). Z EPjem »VT« pa Vatra še naprej ohranjajo takšen trend. Skupina je nad aktualno novo zvočno in slogovno usmeritvijo očitno izjemno navdušena, zato samozavestno raziskuje in neguje svoj zvok v te smeri dalje, kar je edino pravilno. Za EP »VT« se je skupina odločila iz svojega diskografskega kataloga prebrati šest skladb in jih v aranžmajih povsem preobleči. Posodobiti v sozvočju z novo glasbeno usmeritvijo in s tem tiho napovedala kam se namerava zasukati s prihodnjim studijskim izdelkom.
Vatra so prebrali med skladbami za katere so čutili, da že kot izvirniki prevzemajo na albumih iz katerih izhajajo pozornost zaradi silno smelega aranžiranja ter same moči izpovednega dometa. Tako so izbrali iz studijskega prvenca »Između nas« (1999) dva singla Vrati se in Bilo je dobro dok je trajalo, dve skladbi iz albuma »Prekid programa« (2004) in sicer Gorim ter Tebi u lice in po eno skladbo iz albumov »Sputnik« (00:50) tet aktualnega »Ima li budnih?« (Tremolo v remiksani varieteti).
»VT« navdušuje v sleherni sekundi, zlasti pa pozitivno šokira, v smislu izjemne izrazne širine, ki jo dosegajo prenovljene različice izvirnikov. Ker veljajo Vatra za skupino, ki razvija poezijo sporočilno jasno otipljive vsebine, vokalist Ivan Dečak pa ob tem velja za izrednega podajalca čustvene iskrenosti in izpovedne globine strasti, so te emocije in posledično izpovedna moč verzov toliko bolj intenzificirani, kolikor bolj mehkeje, bolj rahločutno in subtilneje so podani. Zato se je skupina to pot še posebej zavzeto ukvarjala z mnogimi finesami barvanja vokalne interpretacije Ivana Dečaka. Njegov vokal je v dodajanju aranžmajev spremljave elementarno »ovit« v naravni ten akustike, ki je je mestoma imenitno podkrepljena s programskimi zankami oziroma programskim vzorčenjem. Vse skladbe temeljijo na srednje hitrem ali počasnem tempu, ki zahteva izredno mehkobo v gibih ritem sekcije, a kontrastno jedrnatost nizkih tonov. Vseh šest skladb nosi v izvirnikih izredno pečatno melodično nalezljivost, na EPju pa ostaja melodija vsekakor integralna figura glasbenega telesa skupine, a se ob tem v nizanju razpoloženj razkazuje v povsem novi luči. Intenzificiranje občutij hrepenenja, melanholije, upanja, kljubovanja, pa tudi prizadetosti in bolečine, je hipoma prevzetno, od tod takšna prepričljivost tega glasbenega izdelka.
Kuliso sklasbe Gorm gradi uvodoma zvok odmeva vibrafoona (seveda spreljanega preko klaviatur), ki dejansko reflektira stanje sporočila »zvonjenja smeha v glavi« na kar namiguje eden izmed verzov skladb. Zadnji dve skladbi 00:50 in Tremelo razvijata izredno svečanost in pripeljeta atmosfero EPja v vrhunec. Zaključna Tremolo v remiksani verziji lebdi na zvočni krajini sintetizatorske protetike osemdesetih, ki jih v nadaljevanju uravnovešeno kontrastirajo odločne programske zanke ritmične kinetike. Odlična zaključna mini suita omamno erotogene skušnjave, ki jo dražljivo intenzificira integracija francoskih verzov šepeta Marine Balučić in tako kreira posebno točko tega EPja. Prav zvočni eksperiment na skladbi Tremelo razkaže, da se Vatra nikakor več ne omejujejo v glasbenem raziskovanju samih sebe in da nameravajo na naslednjem studijskem albumu poseči razvojno do novih dimenzij lastne glasbene izpovedi.
Kemično učinkovanje čustev in strasti v spremljavi čudovite finomehanike barvanja zvočnih kolažev, je izjemno. Zavzetost v studiu dokazuje tudi izjemno spoštljivost do lastnega avtorskega materiala, ki nosi v novi podobi polno nadgrajen izrazni značaj in hkrati napoveduje da bo novi album skupine Vatra znova posebne vrste glasbena sladica in nova avantura modrega združevanja zvočnega eksperimenta, definicije jasnih melodij ter otipljive vibracije iskrenega čustvovanja v poeziji. In to je bistvo slehernega umetnika. In Vatra tak princip v polnem razume in mu sledi!
na vrh