King Crimson so skupina, ki vedno znova zaživi v različnih telesih, ne glede na popolnoma drugačna časovna obdobja v katerih se znajde. Njihova zvočna forma se spremeni vsakič, ko se v določeni eri pojavi glasba, katero lahko igrajo samo King Crimson, a duša ostaja vedno ista po zaslugi njihovega neuničljivega poglavarja, legendarnega kitarskega posebneža Roberta Frippa. Stari dobri, a do svoje publike običajno nič kaj priljudni striček Bobby je v pretoku desetletij nič kolikokrat razsul in ponovno sestavil skupaj to svojo "majhno mobilno združbo".
Inkarnacija King Crimson, katera je nastala v prvi polovici devetdesetih, ni bila nič kaj majhna, saj je obsegala kar šest članov. Ta formacija, popularno imenovana "dvojni trojček", je bila uradno njihova peta postava od ustanovitve skupine 13. januarja 1969. Dvojni trojček je bil dvoglava ritmična zverina, sestavljena iz dveh basistov in dveh bobnarjev, katera je predstavljala eno izmed ritmično najbolj kompleksnih postav v povesti progresivnega rocka in eksperimentalne glasbe. Ta mešanica neverjetne ritmične discipline in avanturizma je razpolagala z neštetimi možnostmi vzporednih ritmičnih linij, katere so večinoma polagali skozi meandre kaotičnih, a vselej vznemirljivih improvizacij. Njihov največji dosežek predstavlja fenomenalni studijski album "Thrak" (1995), a kdor je hotel začutiti tisto najbolj pristno King Crimson energijo, je moral prisluhniti njihovim koncertnim podvigom.
V primeru dvojnega trojčka po mojem ni boljšega koncertnega izbora kot je dvojna izdaja "Vrooom Vrooom", sestavljena iz zbirke različnih koncertnih posnetkov. Na prvem CD-ju se nahajajo posnetki iz koncertnega bootlega "Live in Mexico City" (prej dostopen samo preko spletnega kopiranja glasbenih datotek), medtem ko so na drugem koncertne dobrote iz bootlega "King Crimson on Broadway" (prej dostopen samo članom in posebnim naročnikom KC fan kluba). Obe izdaji sta bili na večletno zahtevo privržencev združeni v ta odlični koncertni album, kateri uspe predstaviti dvojni trojček na vrhuncu njihovih moči.
Dvojni trojček je bil simfonija najrazličnejših zvokov, nočna mora neštetih ritmičnih zmožnosti, neukrotljiva mešanica discipline, kaosa in razbeljene energije, pravcata logistična grozljivka kompleksnosti ter most med dvema historičnima obdobjema skupine (1969-1974 ter 1981-1984), kateri je med nastopi večkrat razpadel na različne zvočne fragmente ter se polagoma znova postavil skupaj v trdno povezan in discipliniran kolektiv. Večina njihovih koncertnih izvedb se je opirala na material iz osemdesetih ter različne favorite iz albuma "Thrak". Sedemdeseta so predstavljale zgolj nekatere nepogrešljive KC klasike na čelu s peklenskima inštrumentaloma "Red" in "Lark's Tongues in Aspic (Part II)" ter mati bobnarskih improvizacij "Talking Drum", medtem ko so zgodnjo, Sinfield ero, redno ignorirali. Posnetki iz Mehike vsebujejo izjemo in eno največjih koncertnih presenečenj v povesti dvojnega trojčka, saj si privoščijo izvedbo zimzelenega standarda "21st Century Schizoid Man", najbolj priljubljene skladbe v njihovi povesti. Gre za odlično interpretacijo, prvič in verjetno zadnjič z Adrianom Belewom na glavnem vokalu. Kljub temu, da ga ni čez original, se Adeju popolnoma posreči vnesti potrebno paranojo in prestrašenost.
Redke, recimo temu kompaktnejše trenutke (seveda s KC merili) predstavljajo še nekateri večletni favoriti na čelu z vselej skrivnostnim "Dinosaur", pobalinskim "Thela Hun Ginjeet", nostalgičnim "Frame By Frame", posmehljivim "People", paranoičnim "Elephant Talk" in prefinjenim "Three Of a Perfect Pair". Na drugi strani kar mrgoli peklenskih kolektivnih improvizacij kot so "Vrooom Vrooom", "Coda: Marine 475", "B'Boom" in "Thrak" ter nekaterih solističnih, denimo "Conundrum", "Two Sticks" ter "Prism" (original je delo znanega švicarskega jazzovskega bobnarja in tolkalista Pierreja Favreja), na katerih pridejo njihove popolnoma nepredvidljive in neskončne zvočne razsežnosti do najpolnejšega izraza. Na krajši improvizaciji "Biker Babes of Rio Grande" se Fripp pozabava s svojimi značilnimi soundscapi. Popolnoma drugačne KC odlike vzcvetijo na romantičnih baladah "One Time", "Walking On Air" ter odlični priredbi Lennonove klasike "Free As a Bird", kjer se Adeju posreči izvrsten glasovni približek enega izmed njegovih glavnih pevskih idolov. Hkrati gre za redek trenutek, ko so si KC privoščili koncertno priredbo kakega drugega izvajalca (preostali primerki so The Beatles klasika "Lucy in the Sky With Diamonds", Donovanova "Drop In" ter Bowiejeva "Heroes").
"Vrooom Vrooom" je obveza za vse, ki bi radi prisluhnili neskončnim in popolnoma nepredvidljivim zvočnim razsežnostim v izvedbi dvoglave King Crimson ritmične zverine, katero je utelešal dvojni trojček. Za vse tiste, ki nimajo ne denarja, ne časa, da bi lahko zbrali kopico KC koncertnih bootlegov iz obdobja dvojnega trojčka (in čez) je ta odlični dvojni koncertni posnetek kot naročen. To je album, ki do potankosti zajame vse najboljše koncertne odlike te neverjetne formacije, katera je v sebi združevala izobilje zvočnih nasprotij, vendar na popolnoma unikaten King Crimson način. Ritmično najambicioznejši, a ekonomično najbolj potratni verziji King Crimson je bilo na žalost mnogih usojeno, da najprej razpade na različne fragmente, ki so nekaj časa delovali pod imenom ProjeKcts ter nato odstopi mesto kompaktnejši obliki KC kolektiva.
na vrh